Seznam točk

Te ne razumejo? … On je bil Resnica in Luč, pa ga niti njegovi niso razumeli. — Kot sem ti že mnogokrat svetoval, spomni se Gospodovih besed: “Učenec ni nad Učiteljem.”

Za božjega otroka so nasprotovanja in obrekovanja to, kar so za vojaka rane, ki jih je utrpel na bojnem polju.

O tebi klevetajo to in ono … Ugled, kaj za to?

Kakorkoli že, naj te ne bo sram in ne skrbi zaradi sebe, ampak zaradi njih: zaradi tistih, ki te mučijo.

Koliko nevrastenije in histerije bi odstranili, če bi — s katoliškim naukom — učili ljudi resnično živeti kot kristjani: da bi ljubili Boga in znali sprejemati nasprotovanja kot blagoslov, poslan iz njegovih rok!

Prepričanje, da si iz “slabega testa” — spoznanje samega sebe — ti bo dalo nadnaravni odziv, ki bo vedno bolj ukoreninjal veselje in mir v tvoji duši ob soočenju s ponižanjem, prezirom, obrekovanjem …

— Po tvojem “fiat” — Gospod, kar Ti hočeš — bo tvoje razmišljanje v teh primerih moralo biti takšno: “Samo to je rekel? Vidi se, da me ne pozna; drugače ne bi odnehal tako hitro.”

Ker si prepričan, da si zaslužiš slabšega ravnanja, boš čutil hvaležnost do tistega človeka in se veselil v tem, kar bi drugemu povzročalo trpljenje.

“Dokler me ne silijo h grehu!” — Močna pripomba tistega ubogega bitja, od mogočnih sovražnikov skoraj izničenega v svojem osebnem življenju in v hrepenenju človeka in kristjana.

— Premišljuj in se uči: dokler te ne silijo h grehu!

Niso ti priznali tega, kar ti imenuješ tvoja “pravica”, kar sem ti jaz prevedel kot tvoja “pravica do napuha” … Ubogi burkež! — Ker se nisi mogel braniti — napadalec je bil silen —, si občutil bolečino klofut. — A kljub vsemu se ne naučiš ponižnosti.

Sedaj te obdolžuje tvoja vest: imenuje te napuhnjenca … in strahopetca. — Zahvali se Bogu, ker počasi že začenjaš slutiti svojo “dolžnost ponižnosti”.

Četudi se vse potaplja in končuje, četudi se dogodki strašno neprijetno vrstijo v nasprotju s pričakovanji, se z vznemirjanjem nič ne pridobi. Poleg tega se spomni zaupne prerokove molitve: “Gospod je naš Sodnik, Gospod je naš Zakonodajalec, Gospod je naš Kralj, On nas rešuje.”

— Moli jo pobožno, vsak dan, da svoje ravnanje prilagodiš načrtom Previdnosti, ki nas vodi v naše dobro.

Da mi ne bi izgubil miru v tistih časih trdega in nepravičnega nasprotovanja, sem te spomnil: “Če nam razbijejo glavo, se na to ne bomo preveč ozirali. Bomo pač morali shajati z razbito.”

Naj te ne skrbi to nasprotovanje, to govoričenje. Res je, da delamo v božji službi, toda smo ljudje … In razumljivo je, da med hojo dvigamo prah na poti.

To, kar te nadleguje, kar te rani …, izkoristi za svoje očiščenje in, če je potrebno, za poboljšanje.

Opravljati, pravijo, je zelo človeško. — Odgovoril sem: Mi moramo živeti po božje.

Zlobna ali površna beseda enega samega človeka lahko oblikuje mnenje in celo povzroči, da pride slabo govorjenje o nekom v modo … Nato se to opravljanje dvigne iz nižin, doseže višave in se morda celo zgosti v črne oblake.

— Toda kadar je žrtev božji človek, se oblaki razpršijo v rodoviten dež, pa naj se zgodi karkoli; in Gospod povzdigne tisto, v čemer so ga hoteli ponižati ali očrniti.

Varuj se ljudi, ki širijo obrekovanje in namige, ki jih nekateri sprejemajo iz lahkomiselnosti, drugi pa iz zlonamernosti, ter tako uničujejo vedro vzdušje in zastrupljajo javno mnenje.

Včasih resnična ljubezen zahteva, da se te grobosti in njihove podpornike prijavi. Sicer bi lahko oni in njihovi poslušalci v svoji izkrivljeni ali slabo oblikovani vesti mislili: Molčijo, torej se strinjajo.