Seznam točk

Če ni težav, potem stvari nimajo človeške privlačnosti … niti nadnaravne. — Le kaj boš lahko obesil na žebelj, če ni nobenega upora, ko ga zabijaš v steno?

“Ko je Herod to slišal,” — da je na zemljo prišel Kralj — “se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim.”

To je vsakdanje življenje! Prav to se dogaja sedaj: ob božji veličini, ki se kaže na tisoč načinov, ne manjka ljudi — tudi na položajih oblasti — ki se vznemirjajo. Zato ker … ne ljubijo Boga zares; ker niso ljudje, ki bi ga želeli resnično srečati; ker nočejo slediti njegovim navdihom in postanejo ovira na božji poti.

— Naj ti bo to vnaprej v opozorilo, nadaljuj z delom, ne skrbi, išči Gospoda, môli … in On bo zmagal.

Sin, sem ti prepričano dejal, meni niso neznane “ovire”, na katere bomo naleteli pri prenašanju naše “norosti” na druge apostole. Nekatere se bodo morda zdele nepremagljive …, toda »inter medium montium pertransibunt aquae« — vode si bodo utrle pot sredi med gorami. Nadnaravni duh in zagon naše gorečnosti bosta prevrtala gore in premagali bomo tiste ovire.

Si zmožen prestati ponižanja, ki jih od tebe hoče Bog, v brezpomembnih stvareh, ki ne zasenčijo resnice? — Ne? Potem ne ljubiš kreposti ponižnosti!

Kadar te doleti močan udarec, križ, se ne smeš užalostiti. Nasprotno, z veselim obličjem se moraš zahvaliti Gospodu.

Kako boli zaničevanje, čeprav si ga volja želi!

— Ne čudi se, izroči ga Bogu.

»In silentio et in spe erit fortitudo vestra« — v tišini in upanju bo vaša trdnost …, zagotavlja Gospod tistim, ki so njegovi. Molčati in zaupati: dve temeljni orožji v težkem trenutku, ko nimaš na voljo človeške pomoči.

Muka, ki jo prenašamo brez pritoževanja — poglej Jezusa v njegovem svetem trpljenju in smrti — je tudi mera ljubezni.

Pomisli, koliko dobrega so tvoji duši storili ljudje, ki so te vse tvoje življenje nadlegovali ali pa so te poskušali nadlegovati.

— Drugi takšne ljudi imenujejo sovražniki. Ti pa skušaj celo v tem posnemati svetnike in ker si preveč neznaten, da bi imel sovražnike, jim reci “dobrotniki”. Če boš molil zanje k Bogu, se bo izkazalo, da ti bodo na zadnje postali simpatični.

Sin moj, dobro me poslušaj: bodi srečen, kadar te zasramujejo in s teboj grdo ravnajo; kadar se dvigne množica in postane moderno, da pljuvajo nate, ker si »omnium peripsema« — vsem kakor smet.

— Težko je, zelo težko. Trda preizkušnja je, dokler se človek — končno — ne približa k oltarju, ko vidi, da ga štejejo za vso umazanijo sveta, za ubogega črva, in iskreno reče: “Gospod, če Ti ne potrebuješ moje časti, čemu bi jo hotel jaz?”

Vse dotlej božji otrok ne ve, kaj pomeni biti srečen: dokler ne dospe do te golote, do te izročitve, ki je izročitev iz ljubezni, toda temeljí na mrtvičenju, na trpljenju.

Okrêpi svojega duha pokore, tako da te nikdar ne bo prevzelo malodušje, kadar bodo nastopile težave.

Kadar boš imel kakšno potrebo, kakšno stisko — majhno ali veliko — se obrni na svojega angela varuha, da jo z Jezusom razreši ali da ti naredi uslugo, ki jo potrebuješ.