Seznam točk

Ne moremo biti skrajneži glede trdnosti cerkvenega nauka, so mi govorili s pridihom ravnodušnosti.

Potem ko sem jim pojasnil, da tisti, ki pozna Resnico, ni skrajnež, so razumeli svojo zmoto.

Kadar se poženeš v apostolat, bodi prepričan, da gre vedno za to, da ljudi osrečimo, zelo osrečimo: resnica je neločljiva od pristnega veselja.

Prav, ti poveš “skoraj” vso resnico … Potem nisi resnicoljuben.

Pritožuješ se … in nadaljujem s sveto nepopustljivostjo: pritožuješ se …, ker sem ti tokrat stopil na žulj.

Razumel si, na čem temelji iskrenost, ko mi pišeš: “Poskušam se navaditi, da imenujem stvari z njihovim imenom in predvsem da ne iščem vzdevkov za nekaj, kar ne obstaja.”

Dobro premisli: naša prosojnost sestoji bolj v tem, da ne zakrivamo, kot v tem, da hočemo razkriti … Gre za to, da dopustimo razločevanje predmetov, ki ležijo na dnu kozarca, ne pa za prizadevanje, da bi zrak napravili viden.

Naj v božji navzočnosti vedno delamo tako, da nam ne bo treba pred ljudmi ničesar skrivati.

Molil si pred razpelom in se odločil: bolje trpeti zaradi resnice, kot da bi resnica morala trpeti zaradi mene.

Mnogokrat je resnica tako neverjetna! … Predvsem zato, ker vedno zahteva skladnost življenja.

Če ti je nadležno, da ti povejo resnico, … zakaj potem sprašuješ?

— Morda pričakuješ, da ti bodo odgovorili s tvojo resnico, da bi upravičil svoje zablode?

Zagotavljaš, da zelo spoštuješ resnico … Zaradi tega vedno zavzameš tako “spoštljivo” distanco?

Ne obnašaj se kot bedak. Nikoli ni fanatizem, če hočeš vsak dan bolje spoznavati, bolj ljubiti in z večjo gotovostjo braniti resnico, ki jo moraš poznati, ljubiti in braniti.

Nasprotno pa — to povem brez strahu — zapadejo v sektaštvo tisti, ki temu razumnemu ravnanju nasprotujejo v imenu neke lažne svobode.

Ta tvoja težnja — imenuješ jo odprtost —, da zlahka priznavaš katerokoli trditev zoper tistega človeka, brez da bi ga poslušal, ni ravno pravičnost …, še mnogo manj pa ljubezen.

Obrekovanje včasih povzroča škodo tistim, ki ga trpijo … Zares pa onečasti tiste, ki z njim začnejo in ga širijo …, potem pa to breme nosijo na dnu svoje duše.

Zakaj toliko godrnjačev? se boleče sprašuješ … — Nekateri zaradi zmote, zaradi fanatizma ali zaradi zlobnosti. — Toda večji del jih izmišljotino ponavlja iz navade, zaradi površinskosti, iz nevednosti.

Zaradi tega znova vztrajam: kadar ne moreš hvaliti in ni potrebno govoriti, molči!

Kadar obrekovana žrtev trpi v tišini, se “rablji” razbesnijo v svoji pogumni strahopetnosti.

Ne zaupaj tistim brezpogojnim trditvam, če njihovi zagovorniki niso poskusili ali niso hoteli govoriti s prizadeto osebo.

Preiskavo je mogoče izvesti na veliko načinov. Z malo zlobnosti in s poslušanjem šušljanja je hitro mogoče nabrati snovi za deset knjig proti kateremukoli plemenitemu človeku ali dostojni ustanovi. — In toliko bolj, če ta človek ali ustanova deluje učinkovito. — Še bolj pa, če je ta učinkovitost apostolska …

Žalostno je delo teh preiskovalcev, še bolj žalostna pa drža tistih, ki se ponujajo za glasnike teh krivičnih in površinskih trditev.

Oni — je boleče dejal — nimajo Kristusovega uma, ampak Kristusovo masko … Zaradi tega jim manjka krščanskih meril, ne dosežejo resnice in ne dajejo sadov.

Božji otroci ne moremo pozabiti, da je Učitelj oznanil: “Kdor posluša vas, posluša mene …”

— Zato … si moramo prizadevati biti Kristus, nikdar pa njegova karikatura.

V tem primeru, kot v mnogih drugih, se ljudje ženejo — vsi mislijo, da imajo prav — … Bog pa jih vodi; to pomeni: nad njihovim osebnim razumom bo nazadnje zmagala nedoumljiva in nadvse ljubezniva božja Previdnost.

Zato se pusti “voditi” Gospodu, brez da bi se upiral njegovim načrtom, četudi bi nasprotovali tvojim “temeljnim argumentom”.

Boleča izkušnja je opažanje, da se nekateri, ki jih ne zanima učenje, osvajanje zakladov, ki jih je pridobila znanost, posvečajo temu, da bi jo izgradili po svojem okusu, z bolj ali manj samovoljnimi metodami.

Toda ta ugotovitev mora biti zate spodbuda, da podvojiš svoj trud pri preučevanju resnice.

Udobneje kot raziskovati je pisati proti tistim, ki raziskujejo, ali proti tistim, ki doprinašajo nova odkritja v znanosti in tehniki. — Vendar ne moremo dopustiti, da se ti “kritiki” poleg tega potegujejo za naziv absolutnih gospodarjev znanja in mnenja nevednih.

“Ni jasno, ni jasno,” je nasprotoval odločni trditvi drugih … Toda jasna je bila njegova nevednost.

Nadležno ti je, če moraš raniti, povzročati delitve, dokazovati nestrpnosti …, in tako popuščaš na položajih in v točkah — ne gre za hude reči, mi zagotavljaš! —, ki prinašajo zlonosne posledice za mnoge.

Oprosti moji iskrenosti: s takšnim načinom delovanja zapadaš v najbolj neumno in škodljivo nestrpnost — ki ti je tako nadležna —, nestrpnost, ki onemogoča, da bi bila resnica razglašena.

Bog zaradi svoje pravičnosti in svojega usmiljenja — ki sta neskončna in popolna — ravna z isto ljubeznijo in na neenak način z neenakimi otroki.

Zato enakost ne pomeni meriti vse ljudi z istim merilom.