Seznam točk

Čofotaš v skušnjavah, spravljaš se v nevarnost, igraš se s pogledom in z domišljijo, pogovori o … neumnostih. — Potem pa se prestrašiš, ker te napadajo dvomi, pomisleki, zmeda, žalost, malodušje.

— Priznati mi moraš, da nisi preveč dosleden.

Po začetnem navdušenju se je pričelo omahovanje, neodločnost, bojazni. — Skrbi te študij, družina, ekonomsko vprašanje, predvsem pa misel, da ne zmoreš, da morda nisi koristen, da ti manjka življenjskih izkušenj.

Za premagovanje teh bojazni — skušnjav hudiča ali pomanjkanja tvoje velikodušnosti! — ti bom dal zanesljivo sredstvo: “preziraj jih”, izbriši te misli iz svojega spomina. To je odločno oznanjal že Učitelj pred dvajsetimi stoletji: “Ne oziraj se nazaj!”

V svoji duši moramo gojiti resnično grozo do greha. Gospod — ponavljaj s skesanim srcem —, naj te ne žalim več!

Vendar se ne prestraši, ko občutiš breme ubogega telesa in človeških strasti; bilo bi neumno in otročje naivno, če bi sedaj ugotovil, da “to” obstaja. Tvoja beda ni ovira, temveč spodbuda, da bi se bolj združil z Bogom, da bi ga stalno iskal, kajti On nas očiščuje.

Če domišljija kipi okoli tebe, ustvarja varljive položaje, okoliščine, ki se navadno ne skladajo s tvojo potjo, te neumno raztresajo, te ohlajajo in oddaljujejo od božje navzočnosti. — Nečimrnost.

Če se domišljija vrti okrog drugih, zlahka zapadeš v zmoto, da sodiš — kadar to ni tvoje poslanstvo — ter na pritlehen in neobjektiven način razlagaš njihovo vedenje. — Predrzne sodbe.

Če domišljija obletava tvoje talente in način govorjenja ali vzdušje občudovanja, ki ga prebujaš v drugih, se izpostavljaš temu, da izgubiš pravilni namen in daješ povod za napuh.

Pustiti domišljiji prosto pot navadno pomeni izgubo časa, vendar poleg tega odpre vrata celi vrsti hotenih skušnjav, kadar je človek ne obvlada.

— Ne opuščaj notranjega mrtvičenja niti za en dan!

Ne bodi mi tako neumno naiven in ne misli, da moraš trpeti skušnjave kot zagotovilo, da si trden na poti. Bilo bi tako, kot če bi želel, naj ti ustavijo srce, da bi ti dokazali, da hočeš živeti.

Ne vstopaj v dialog s skušnjavo. Dovoli, da ti ponovim: bodi dovolj pogumen, da zbežiš; in močan, da se ne poigravaš s svojo šibkostjo in premišljuješ, do kod lahko greš. Presekaj, brez popuščanja!

Nobenega opravičila nimaš. Krivda je samo tvoja. Če veš — saj se dovolj poznaš —, da po tisti poti — s tistim branjem, s tisto družbo, … — lahko končaš v prepadu, zakaj še naprej trmasto vztrajaš pri misli, da je to morda priložnost, ki pripomore k tvoji izobrazbi in zori tvojo osebnost?

Temeljito spremeni svoj načrt, četudi to zate pomeni več napora, manj razvedrila na razpolago. Čas je že, da se obnašaš kot odgovorna oseba.

Gospoda zelo boli brezvestnost tolikih ljudi, ki se ne trudijo za izogibanje premišljenim malim grehom. To je normalno — si mislijo in se upravičujejo —, saj se nam takšni prestopki vsem dogajajo!

Dobro me poslušaj: večina tiste drhali, ki je obsodila Kristusa in ga usmrtila, je prav tako pričela samo z vzklikanjem — tako kot drugi! —, s prihodom na vrt Getsemani — skupaj z drugimi! …

Nazadnje, spet pod pritiskom tega, kar so delali “vsi”, niso znali ali niso hoteli stopiti nazaj … in so križali Jezusa!

— Sedaj, po dvajsetih stoletjih, se še vedno nismo naučili.

Vzponi in padci. Veliko — preveč! — je v tebi vzponov in padcev.

Razlog je jasen: doslej si živel lahko življenje in nočeš razumeti, da je med “želeti” in “izročiti se” znatna razdalja.

Ker boš prej ali slej nujno zadel ob očitnost lastne osebne bede, te želim posvariti pred nekaterimi skušnjavami, ki ti jih bo hudič takrat podtikal in ki jih moraš takoj pregnati: misel, da je Bog pozabil nate, da je tvoja poklicanost k apostolatu prazna, ali da teža bolečine in grehov sveta presega tvoje apostolske moči …

— Nič od tega ni res!

Če se resnično boriš, potrebuješ spraševanje vesti.

Poskrbi za dnevno spraševanje: preveri, ali čutiš bolečino od ljubezni, ker z našim Gospodom ne ravnaš, kot bi moral.

Na isti način kot mnogi prisostvujejo postavljanju “prvih kamnov”, brez da bi jih skrbelo, ali bo tako pričeto delo kasneje tudi dokončano, se grešniki varajo z besedo “zadnjikrat”.