Seznam točk

Ne moreš se čuditi, če v svojem življenju začutiš breme, o katerem je govoril sveti Pavel: “V svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma.”

— Takrat se spomni, da si Kristusov, in pojdi k Božji Materi, ki je tvoja Mati: ne bosta te zapustila.

Brezmadežna Devica, Mati! Ne zapuščaj me, poglej, kako solze zalivajo moje ubogo srce. — Nočem žaliti svojega Boga!

— Že vem in mislim, da ne bom nikoli pozabil, da ne veljam nič. Kako me teži moja majhnost, moja samota! Toda … nisem sam: ti, sladka Gospa, in moj Oče Bog me ne zapustita.

Ob soočenju z upornostjo mojega mesa in z vražjimi mislimi zoper mojo vero ljubim Jezusa in verujem: Ljubim in Verujem.

Na poti osebnega posvečevanja ima lahko človek včasih vtis, da namesto napredovanja nazaduje; da se namesto izboljšanja slabša.

Dokler je notranji boj, je ta pesimistična misel le lažna iluzija, prevara, ki jo je treba pregnati.

— Mirno vztrajaj. Če se trdno bojuješ, napreduješ na svoji poti in se posvečuješ.

Želel bi te posvariti pred težavo, ki se morda lahko pojavi: skušnjava utrujenosti, malodušja.

— Ali ni še svež spomin na neko življenje — tvoje — brez smeri, brez cilja, brez okusa, ki sta ga božja luč in tvoja izročitev usmerili in napolnili z veseljem?

— Ne zamenjaj po neumnosti enega z drugim.

Napadajo te dvomi, skušnjave elegantnega videza.

— Rad te poslušam: vidi se, da te hudič šteje za sovražnika in da te božja milost ne bo zapustila. Nadaljuj z bojem!

Zdi se, da je vse mirno. Toda sovražnik Boga ne spi …

— Bedi pa tudi Jezusovo Srce! To je moje upanje.

Hvala, Gospod, ker nam — ob dopuščanju skušnjave — daješ tudi lepoto in moč svoje milosti, da lahko zmagamo! Hvala, Gospod, za skušnjave, ki jih dopuščaš zato, da bi bili ponižni!

“Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo …” Pretresljiva je izkušnja, kako je mogoče opustiti božje opravilo zaradi bežnega privida!