Seznam točk

Vsak dan opažaš, da si bolj zakoreninjen v Boga …, mi praviš. — Torej boš vsak dan bliže svojim bratom.

Izpolnjuješ zahteven načrt življenja: vstajaš zgodaj, moliš, prejemaš zakramente, veliko delaš ali študiraš, si zmeren, se mrtvičiš …, vendar opažaš, da ti nekaj manjka!

Ponesi v svoj pogovor z Bogom tale razmislek: ker svetost — boj, da bi jo dosegel — pomeni polnost ljubezni, moraš pregledati svojo ljubezen do Boga in zaradi Njega do drugih. Morda boš potem odkril velike pomanjkljivosti, skrite v tvoji duši, proti katerim se sploh nisi boril: nisi dober otrok, dober brat, dober tovariš, dober prijatelj, dober kolega; in ker neurejeno ljubiš “svojo svetost”, si nevoščljiv.

“Žrtvuješ” se v mnogih “osebnih” podrobnostih, zato si navezan sam nase, na svojo osebnost, pravzaprav ne živiš za Boga niti za druge: samo zase.

Včasih se skušaš upravičevati in zagotavljaš, da si raztresen, zmeden; ali da si po značaju suhoparen, zadržan. Zraven še omeniš, da zaradi tega tudi ne poznaš globoko ljudi, s katerimi živiš.

— Poslušaj: kajne, da ne ostaneš miren ob tem izgovoru?

Vnesi mnogo nadnaravnega pogleda v vse podrobnosti svojega običajnega življenja, sem ti svetoval. In takoj sem dodal: sožitje ti ves dan ponuja mnogo priložnosti.

Živeti ljubezen pomeni spoštovati miselnost drugih; se nadvse veseliti njihove poti k Bogu …, brez prizadevanja, da bi mislili tako kot ti, da bi se pridružili tebi.

— Na misel mi je prišlo naslednje: te različne poti so vzporedne; če vsakdo sledi svoji, bo prišel k Bogu … Ne izgubljaj se v primerjavah, niti v željah, da bi ugotovil, kdo je višje; to ni pomembno, važno je to, da vsi dosežemo cilj.

Tisti človek je poln pomanjkljivosti! Dobro … Toda, razen tega, da so popolni ljudje samo v nebesih, tudi ti vlečeš za seboj svoje pomanjkljivosti, pa te kljub temu prenašajo, še več, cenijo te, ker te ljubijo z ljubeznijo, ki jo je Jezus Kristus delil svojim, in koliko bede je bilo v njih!

— Úči se!

Pritožuješ se, da ni razumevajoč … — Jaz sem prepričan, da dela, kar more, da bi te razumel. Kdaj pa se boš ti vsaj malo potrudil, da bi ga dojel?

Prav! Priznam: tisti človek je ravnal grdo; njegovo obnašanje je vredno graje in nizkotno; zares je neznačajen.

— Človeško gledano si zasluži zaničevanje! si dodal.

— Vztrajam, razumem te, vendar se ne strinjam s tvojo zadnjo trditvijo; tisto bedno življenje je sveto: Kristus je umrl, da bi ga odrešil! Če ga On ni preziral, kako si to upaš ti?

Če se tvoje prijateljstvo spusti tako nizko, da postane sokrivo za bedo drugih ljudi, se omeji na žalostno druščino, ki nima nikakršne vrednosti.

Življenje, že samo po sebi strmo in negotovo, včasih zares postane težavno. — Toda to ti bo pomagalo biti bolj nadnaraven, da boš videl božjo roko; tako boš bolj človeški in razumevajoč do ljudi okrog sebe.

Prizanesljivost je sorazmerna z oblastjo. Preprost sodnik mora — ob upoštevanju olajševalnih okoliščin — obsoditi storilca, ki mu je bila dokazana krivda in je to priznal. Vrhovna oblast države včasih podeli amnestijo ali pomilostitev. Skesani duši pa Bog odpusti vedno.

“Preko vas sem videl Boga, ki je pozabil na moje norosti in moje žalitve ter me sprejel z ljubeznijo Očeta.” To je ob povratku v očetovo hišo svojim domačim skesano pisal nek izgubljeni sin dvajsetega stoletja.