Seznam točk

Kakšen je bil veseli Jezusov pogled! Isti pogled, ki sije v očeh njegove Matere, ki ne more zadrževati veselja — “Magnificat anima mea Dominum!” — in njena duša slavi Gospoda, odkar ga nosi v sebi in ob sebi.

O Mati! Naj se tako kot ti veselimo, da smo z Njim in Ga imamo.

Ko ti govorim o “apostolatu prijateljstva”, imam v mislih “osebno” prijateljstvo, požrtvovalno, iskreno: od človeka k človeku, od srca k srcu.

Kadar ti je težko narediti uslugo in nekomu ustreči, pomisli, da je božji otrok, spomni se, da nam je Gospod zapovedal, naj ljubimo drug drugega.

— Še več: vsak dan bolj se poglabljaj v to evangeljsko zapoved; ne ostani na površju. Potegni iz tega sklep — to je prav lahko — in prilagodi v vsakem trenutku svoje vedenje tem zahtevam.

Živimo s takšno naglico, da je krščanska ljubezen postala redek pojav v tem našem svetu; čeprav se — vsaj z besedami — oznanja Kristusa …

— To ti priznam. Toda kaj delaš ti, ki se kot katoličan moraš poistovetiti z Njim in slediti njegovim stopinjam? Kajti naročil nam je, naj gremo učit njegov nauk vse ljudi, vse in v vseh časih!

Ljudje — to se je v zgodovini vedno dogajalo — združujejo svoja življenja, da bi izpolnili poslanstvo ali skupni cilj.

— Bo za moške in ženske današnjega dne “edinstveni cilj” večne sreče vreden manj?

Razumel si pomen prijateljstva, ko si se začel čutiti kot pastir majhne črede, ki si jo zapustil in ki jo sedaj poskušaš ponovno zbrati, tako da služiš vsakemu posebej.

Ne moreš biti zgolj pasiven člen. Postati moraš resnični prijatelj svojih prijateljev: “jim pomagati”. Najprej z zgledom tvojega ravnanja. Nato pa z nasvetom in z veljavo, ki jo daje zaupnost.

Navdušil te je tisti duh bratstva in tovarištva, ki si ga nepričakovano odkril … — Jasno: to je nekaj, kar si tako silno sanjal, a tega nikoli nisi videl. Nisi videl, ker ljudje pozabljajo, da so bratje Kristusa, tistega našega ljubeznivega Brata, ki je brezpogojno izročil svoje življenje za druge, za vse in za vsakega posebej.

Imel si srečo, da si srečal učitelje resnice, pristne prijatelje, ki so te brez zadržkov naučili vse, kar si hotel vedeti; nisi potreboval zvijač, da bi jim “ukradel” njihovo znanost, ker so ti pokazali najlažjo pot, četudi so oni morali iti preko trdega dela in trpljenja, da so jo odkrili … Sedaj si ti na vrsti, da storiš enako s tem, z onim, z vsemi!

Dobro premisli in skladno s tem ukrepaj: tisti ljudje, ki se jim zdiš antipatičen, bodo spremenili svoje mnenje, ko se bodo zavedli, da jih imaš “resnično” rad. Odvisno je od tebe.

Ni dovolj biti dober, tak moraš tudi izgledati. Kaj bi rekel o rožnem grmu, ki bi rodil samo trnje?

Da bi se mlačni razgreli, jih mora obdajati ogenj navdušenja.

Mnogi bi nam lahko zaklicali: Ne pritožujte se nad mojim stanjem! Pokažite mi pot, da pridem ven iz te situacije, ki vas tako žalosti!

Včasih se skušaš upravičevati in zagotavljaš, da si raztresen, zmeden; ali da si po značaju suhoparen, zadržan. Zraven še omeniš, da zaradi tega tudi ne poznaš globoko ljudi, s katerimi živiš.

— Poslušaj: kajne, da ne ostaneš miren ob tem izgovoru?

Vnesi mnogo nadnaravnega pogleda v vse podrobnosti svojega običajnega življenja, sem ti svetoval. In takoj sem dodal: sožitje ti ves dan ponuja mnogo priložnosti.

Živeti ljubezen pomeni spoštovati miselnost drugih; se nadvse veseliti njihove poti k Bogu …, brez prizadevanja, da bi mislili tako kot ti, da bi se pridružili tebi.

— Na misel mi je prišlo naslednje: te različne poti so vzporedne; če vsakdo sledi svoji, bo prišel k Bogu … Ne izgubljaj se v primerjavah, niti v željah, da bi ugotovil, kdo je višje; to ni pomembno, važno je to, da vsi dosežemo cilj.

Tisti človek je poln pomanjkljivosti! Dobro … Toda, razen tega, da so popolni ljudje samo v nebesih, tudi ti vlečeš za seboj svoje pomanjkljivosti, pa te kljub temu prenašajo, še več, cenijo te, ker te ljubijo z ljubeznijo, ki jo je Jezus Kristus delil svojim, in koliko bede je bilo v njih!

— Úči se!

Pritožuješ se, da ni razumevajoč … — Jaz sem prepričan, da dela, kar more, da bi te razumel. Kdaj pa se boš ti vsaj malo potrudil, da bi ga dojel?

Prav! Priznam: tisti človek je ravnal grdo; njegovo obnašanje je vredno graje in nizkotno; zares je neznačajen.

— Človeško gledano si zasluži zaničevanje! si dodal.

— Vztrajam, razumem te, vendar se ne strinjam s tvojo zadnjo trditvijo; tisto bedno življenje je sveto: Kristus je umrl, da bi ga odrešil! Če ga On ni preziral, kako si to upaš ti?

Če se tvoje prijateljstvo spusti tako nizko, da postane sokrivo za bedo drugih ljudi, se omeji na žalostno druščino, ki nima nikakršne vrednosti.

Življenje, že samo po sebi strmo in negotovo, včasih zares postane težavno. — Toda to ti bo pomagalo biti bolj nadnaraven, da boš videl božjo roko; tako boš bolj človeški in razumevajoč do ljudi okrog sebe.

Prizanesljivost je sorazmerna z oblastjo. Preprost sodnik mora — ob upoštevanju olajševalnih okoliščin — obsoditi storilca, ki mu je bila dokazana krivda in je to priznal. Vrhovna oblast države včasih podeli amnestijo ali pomilostitev. Skesani duši pa Bog odpusti vedno.

“Preko vas sem videl Boga, ki je pozabil na moje norosti in moje žalitve ter me sprejel z ljubeznijo Očeta.” To je ob povratku v očetovo hišo svojim domačim skesano pisal nek izgubljeni sin dvajsetega stoletja.

Zelo težko ti je bilo odpravljati in pozabljati svoje drobne skrbi, svoje osebne želje: bedne in maloštevilne, toda ukoreninjene. — Nasprotno pa si sedaj trdno prepričan, da so tvoje želje in tvoja zaposlitev tvoji bratje, in samo oni, kajti v bližnjem si se naučil odkrivati Jezusa Kristusa.

“Stokratno!” … Kako si se pred nekaj dnevi spominjal te Gospodove obljube!

— V bratstvu, ki vlada med tvojimi tovariši v apostolatu, to ti zagotavljam, boš našel tisto stokratno povračilo.