Seznam točk

Prav: tvoja skrb morajo biti “oni”. Toda tvoja prva skrb moraš biti ti sam, tvoje notranje življenje; kajti drugače jim ne boš mogel služiti.

Temelj vsake naše aktivnosti kot državljani — kot katoliški državljani — je v intenzivnem notranjem življenju: v tem, da smo dejavno in resnično moški in ženske, ki svoj dan spreminjajo v neprekinjen dialog z Bogom.

Iz Jezusovega skritega življenja se moraš naučiti še nečesa: da se ti ne mudi … čeprav te čas priganja!

To pomeni, da je na prvem mestu notranje življenje; ostalo, apostolat, vsak apostolat, sledi iz tega.

Če manjka pobožnost — ta vez, ki nas močno združuje z Bogom, po Njem pa z drugimi, kajti v drugih vidimo Kristusa — potem ni mogoče preprečiti needinosti, skupaj z izgubo vsakršnega krščanskega duha.

Brez notranjega življenja, brez izobraževanja ni resničnega apostolata niti plodovitih dejanj: delo je negotovo in celo nepristno.

— Kolikšno odgovornost imamo torej božji otroci! Biti moramo lačni in žejni Njega ter njegovega nauka.

Ne zapadi v malomeščanstvo, kajti če si malomeščanski, si v napoto, postaneš mrtva teža za apostolat, predvsem pa razlog za trpljenje Kristusovega Srca!

Ne opuščaj apostolata, ne prenehaj se truditi, da bi delal, kolikor mogoče dobro, ne zanemarjaj svojega življenja pobožnosti.

— Ostalo bo storil Bog.

Katoličani moramo hoditi skozi življenje kot apostoli: z božjo lučjo, z božjo soljo. Brez strahu, naravno, toda s takšnim notranjim življenjem, tako zedinjeni z Gospodom, da bomo svetili, da bomo pregnali pokvarjenost in temo, da bomo ljudem delili sadove vedrosti in učinkovitosti krščanskega nauka.