Seznam točk

Obstaja sovražnik notranjega življenja, majhen, neumen; toda na žalost zelo učinkovit: opuščanje truda pri spraševanju vesti.

Notranja suhota ni mlačnost. V primeru mlačnega človeka se voda milosti ne vpija, odteka mimo … Nasprotno pa obstajajo suha področja, navidez izsušena, ki se po nekaj kapljah dežja ob svojem času prenapolnijo s cvetjem in sočnimi sadeži.

Torej, kdaj se bomo prepričali? Kako pomembna je poslušnost božjim klicem vsakega trenutka, kajti Bog nas čaka prav tam!

Veselje, nadnaravni in človeški optimizem, je združljivo s fizično utrujenostjo, z bolečino, s solzami — ker imamo srce —, s težavami v našem notranjem življenju ali pri apostolskem delu.

»Perfectus Deus, perfectus Homo« — popoln Bog in popoln Človek — ki je imel vso srečo nebes, je hotel izkusiti napor in utrujenost, jok in bolečino …, da bi razumeli, da moramo biti zelo človeški, če hočemo biti nadnaravni.

Četudi se v tvojo dušo včasih prikrade naveličanost in se ti zdi, da besede izgovarjaš zgolj z ustnicami, obnôvi svoja dejanja vere, upanja, ljubezni. Ne zaspi! Drugače bo sredi dobrega prišlo slábo in te povleklo za seboj.

Tudi če si misliš, da je v tebi samo besedičenje, kadar govoriš z Gospodom, ga prosi za večjo izročitev, za odločnejše napredovanje v krščanski popolnosti: naj te še bolj vžge!

Vztrajaj prostovoljno in z ljubeznijo — čeprav čutiš sušo — v svojem življenju pobožnosti. In naj te ne moti, če se zalotiš pri štetju minut ali dni, ki manjkajo do konca kakšne norme pobožnosti ali do zaključka naloge, kakor slab šolar, ki z medlim zadovoljstvom sanja o koncu letnika; ali kot zapornik, ki upa na vrnitev k svojim zvijačam, kakor hitro mu bodo odprli vrata zapora.

Vztrajaj — ponavljam — z učinkovito in dejansko voljo, in niti za trenutek ne opuščaj želje, da bi opravil in izkoristil ta sredstva pobožnosti.