Seznam točk

Imeti katoliškega duha pomeni, da moramo na naših ramenih nositi skrb za vso Cerkev, ne samo za ta ali oni njen delček; to zahteva, da se naša molitev z velikodušno prošnjo razteza od severa do juga, od vzhoda do zahoda.

Tako boš razumel krik — molitveni vzklik — tistega prijatelja spričo brezbrižnosti tolikih ljudi do naše svete Matere: Boli me Cerkev!

Delo Cerkve je vsak dan kakor velika tkanina, ki jo izročamo Gospodu, kajti vsi krščeni smo Cerkev.

— Če zvesto in vdano vršimo svojo nalogo, bo ta velika tkanina lepa in brez napake. — Toda če popustiš eno nit tukaj, drugo tam in ono na drugi strani …, bomo namesto lepe tkanine imeli raztrgano cunjo.

Ne skrbi, če se tvoje delo sedaj zdi brezplodno. Kadar se seje svetost, se setev ne izgubi; drugi bodo pobirali sadove.

V svojih pogovorih z mnogimi zakonci jim ponavljam, da dokler so živi oni in tudi njihovi otroci, jim morajo pomagati biti sveti, vedoč, da na zemlji ne bo svet nobeden od nas. Tukaj ne bomo počeli drugega kot to, da se borimo, borimo in borimo.

— Potem še dodam: Vi, krščanske matere in očetje, ste močno duhovno gonilo, ki vašim domačim pošilja božjo srčnost za ta boj, za zmagovanje, da bi bili sveti. Ne pustite jih na cedilu!

Môli dnevno za ta namen: da bi bili vsi katoličani zvesti, da bi se odločili boriti se za svetost.

— Seveda! Kaj pa bi drugega želeli tistim, ki jih imamo radi, tistim, ki so z nami povezani z močno vezjo vere?

S svojim veselim in velikodušnim izpolnjevanjem dolžnosti pridobivaš od Gospoda tudi obilno milost za druge duše.