Seznam točk

Kdor se preneha boriti, povzroči škodo Cerkvi, svoji nadnaravni dejavnosti, svojim bratom, vsem dušam.

— Izprašaj se: ali ne moreš v svoj duhovni boj vnesti več gorečnosti iz ljubezni do Boga? — Jaz molim zate … in za vse. Tudi ti tako delaj.

Dejal si mi: “Čutim se ne le nezmožnega, da bi šel naprej po poti, ampak tudi nezmožnega, da bi se rešil — uboga moja duša! — brez nekega čudeža božje milosti. Hladen sem in — kar je še hujše — nekako ravnodušen: kot da bi bil nekakšen opazovalec »svojega primera«, ki mu je vseeno za to, kar gleda. So ti dnevi brezplodni?

Toda moja Mati je moja Mati in Jezus je — si upam reči? — moj Jezus! In obstajajo svete duše, ki prav zdaj prosijo zame.”

— Hôdi še naprej z roko v roki s svojo Materjo, sem ti odvrnil, in “upaj si” reči Jezusu, da je tvoj. Zaradi svoje dobrote bo On prižgal jasno luč v tvoji duši.

Kako lepa molitev, ki jo lahko pogosto ponavljaš, molitev tistega prijatelja, ki je prosil za nekega duhovnika, zaprtega iz sovraštva do vere: “Moj Bog, daj mu tolažbo, saj za Tebe trpi preganjanje. Koliko ljudi trpi, ker ti služijo!”

— Kakšno veselje daje občestvo svetih!

Delo našega osebnega posvečevanja vpliva na svetost mnogih duš in božje Cerkve.

Na tebi — kljub tvojim strastem — sloni odgovornost za svetost, za krščansko življenje drugih, za učinkovitost ostalih.

Ti nisi zobato kolo, ki leži sámo zase. Če se ustaviš, koliko drugih lahko upočasniš ali jih oškoduješ!

Stalno se spominjaj, da ti v vsakem trenutku prispevaš k duhovnemu in osebnostnemu oblikovanju ljudi okoli sebe in vseh duš — tako daleč sega blagoslovljeno občestvo svetih: ko delaš in ko počivaš; kadar si videti vesel ali zaskrbljen; kadar pri svojih opravilih ali sredi ulice moliš kot božji otrok in navzven preseva mir tvoje duše; kadar je opazno, da si trpel — da si jokal — pa se nasmehneš.