Seznam točk
Včasih se govori — to si me slišal pogosto omenjati — o ljubezni, kot da bi bila nekakšen vzgib v smeri lastnega zadoščenja, zgolj sredstvo za sebično izpolnjevanje lastne osebnosti.
— In vselej sem ti rekel, da ni tako: resnična ljubezen zahteva izhod iz samega sebe, izročitev. Pristna ljubezen s seboj prinaša veselje: veselje, ki ima korenine v obliki križa.
Sam sebi se zdiš kot ubožec, ki mu je njegov gospodar vzel livrejo — samo grešnik si! — in razumeš goloto, ki sta jo občutila naša prastarša.
— Moral bi neprenehoma jokati. In veliko si jokal; veliko si trpel. Kljub temu pa si zelo srečen. Z nikomer ne bi zamenjal. Tvoj »gaudium cum pace« — tvoje vedro veselje traja že mnogo let. Zanj si hvaležen Bogu in vsem bi rad prinašal skrivnost sreče.
— Da, razumljivo je, da mnogokrat rečejo, da si “človek miru” — čeprav ti je za “kaj bodo rekli” malo mar.
Ljubezen je žrtev; žrtev pa po ljubezni postane radost.
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/forja/41664/ (8. Maj. 2024)