Seznam točk

Prepričan sem, da je On sprejel tvojo ponižno in gorečo prošnjo: O Bog moj! Ne skrbi me, “kaj bodo rekli”; oprosti za moje nevredno življenje, naj bom svet! … Ampak samo za Tebe.

Kadar vidiš, da božja slava in blagor Cerkve zahtevata, da spregovoriš, ne molči.

— Pomisli: Le kdo ne bi bil pogumen pred Bogom, če ima pred sabo večnost? Ničesar ne izgubiš, po drugi strani pa pridobiš veliko. Torej, zakaj si ne upaš?

Nismo dobri bratje naših bratov ljudi, če nismo pripravljeni pošteno ravnati kljub temu, da bi ljudje okoli nas slabo tolmačili naše vedenje in bi se odzvali na neprijeten način.

Spodbujaj svoje plemenite, človeške vrline. Lahko bo to začetek zgradbe tvoje svetosti. Obenem pa se spomni, da je treba pri služenju Bogu — kot sem ti že nekoč rekel — sežgati vse, celo tisti “kaj bodo rekli”, celo to, kar imenujejo ugled, če bi bilo potrebno.

S čutom globoke ponižnosti — močni, ker se zanašamo na ime našega Boga, ne pa, kot pravi psalm, na “vozove in konje” — si moramo brez človeških ozirov prizadevati, da v družbi ne bi bilo kotičkov, kjer ne poznajo Kristusa.

Zaradi svojega položaja kot navaden kristjan, ravno zaradi tega svojega “laicizma”, ki je enak — ne večji ne manjši — kot pri tvojih kolegih, moraš biti dovolj pogumen, kar včasih pomeni zelo pogumen, da narediš svojo vero “otipljivo”: naj vidijo tvoja dobra dela in nagib, ki te pri tem žene.

V primeru obtožb, ki jih štejemo za krivične, izprašajmo svoje ravnanje pred Bogom, »cum gaudio et pace« — z veselo vedrostjo, in se popravimo, če nam tako svetuje ljubezen, pa čeprav bi šlo za nedolžne stvari.

— Bojujmo se, da bi bili sveti, vsak dan bolj. Potem pa “naj ljudje kar govorijo”, če je le mogoče njihovim izrekom pripisati besede iz blagrov: »Beati estis cum … dixerint omne malum adversus vos mentientes propter me« — blagor vam, kadar vas bodo obrekovali zaradi mene.

Tisti, ki nosimo Kristusovo resnico v srcu, moramo to resnico prinašati v srce, v misli in v življenje drugih. V nasprotnem primeru bi to pomenilo udobje, lažno taktiko.

Še enkrat premisli: Je tebe Kristus vprašal za dovoljenje, da bi vstopil v tvojo dušo? — Pustil je, da hodiš za njim svobodno, toda poiskal te je On, ker je tako hotel.