Seznam točk

Svet občuduje le javno oznanjeno žrtev, ker ne pozna vrednosti skrite in tihe žrtve.

Brezkonfesionalnost. Nevtralnost. — Stare bajke, ki se zmeraj skušajo pomladiti.

Si se že kdaj potrudil misliti na to, kako nesmiselno je prenehati biti katoličan, ko prideš na univerzo ali v strokovno društvo ali na znanstveno zborovanje ali v parlament — kakor da bi pustil klobuk v garderobi?

Raven te svetosti, ki jo od nas pričakuje Gospod, je določena s temi tremi točkami: sveta nepopustljivost, sveta prisila in sveta brezobzirnost.

Nekaj je sveta brezobzirnost in nekaj drugega posvetna nesramnost.

Sveta brezobzirnost je ena izmed značilnosti “življenja otroštva”. Otroka nič ne skrbi. — Njegove napake, njegove prirojene napake, se izražajo neposredno, čeprav ga vsi opazujejo …

Ta brezobzirnost nas na področju nadnaravnega življenja uči: pohvala, prezir … občudovanje, posmeh … čast, sramota … zdravje, bolezen … bogastvo, revščina … lepota, grdost …

Dobro … in kaj potem?

Smej se posmehovanju. — Ne skrbi, kaj bodo rekli ljudje. Poglej in poišči Boga v sebi in v tem, kar te obdaja. — Tako boš dosegel sveto brezobzirnost, ki jo potrebuješ — kakšno protislovje! —, da boš lahko živel z rahločutnostjo krščanskega moža.

Če živiš sveto brezobzirnost, kaj ti mar, kar je kdo rekel in kar bo še rekel?

Bodi prepričan, da za tega, ki dela najbolje, posmeh ne obstaja.

Navadno so ljudje precej neradodarni s svojim denarjem, si napisal. Najprej razgovori, glasno navdušenje, obljube, načrti. — Ko pa se je treba žrtvovati, so redki tisti, ki priskočijo na pomoč. In če že, hočejo v zameno zabavo — ples, srečelov, kino, družabni večer — ali objavo in seznam daril v časopisu.

— Slika je žalostna, a so tudi izjeme: tudi sam pri dajanju miloščine ne dopusti, da leva roka ve, kaj dela desna.

“Nonne hic est fabri filius? Nonne hic est faber, filius Mariae?” — Ali ni to tesarjev sin? Ali ni to tesar, Marijin sin?

— Kar so govorili o Jezusu, bodo verjetno s trohico začudenja in porogljivosti rekli tudi o tebi, ko boš “dokončno” želel izpolniti božjo voljo, biti orodje: toda, ali ni to …?

— Molči. Naj tvoja dela pričajo o tvojem poslanstvu.

Tudi med pobožnostjo se je treba znati vesti. — Nauči se tega. — Žalostno je videti “pobožne” ljudi, ki ne znajo prisostvovati maši — pa čeprav jo poslušajo vsak dan —, ne vedo, kako se je treba pokrižati — v naglici nekaj zakrilijo z rokami —, niti poklekniti pred tabernakljem — njihovi nerodni pokleki se zdijo kot norčevanje —, niti se ne znajo spoštljivo prikloniti pred Marijino podobo.

Že spet …: kaj so rekli, kaj napisali, … za ali proti, … z dobrim ali manj dobrim namenom, … prikrivajo in obrekujejo, … hvalijo in poveličujejo, … bedarije in pravilne ugotovitve …

— Kako si nespameten, neznansko nespameten! Kaj te briga žvižganje vetra in petje čričkov, vse to šumenje, brundanje, hrzanje, če si sam odločno krenil proti svojemu cilju in sta tvoja glava in srce pijana od Boga? …

Poleg tega pa je to … neizogibno. Ne poskušaj postavljati vrat na prostem.