Seznam točk

Ne zapravi nobene priložnosti, da se odpoveš lastni sodbi. — Težko je, … a je prijetno božjim očem!

Ko zaslišiš odobravajoče ploskanje, naj v tvojih ušesih odzvanja tudi posmeh, ki si ga povzročil s svojimi neuspehi.

Ti, ki si učen, poznan, znaš govoriti, mogočen: če nisi ponižen, ne veljaš nič. Odlomi, izpuli ta “jaz”, ki ga je toliko preveč — Bog ti bo pri tem pomagal —, in tedaj boš lahko začel delati za Kristusa na zadnjem mestu v njegovi vojski apostolov.

Zdaj lahko že pozabiš na svoj ponos: si le čopič v umetnikovih rokah. — In nič več.

— Povej mi, čemu služi čopič, če slikarju ne pusti slikati.

Da boš ti, ki si tako prazen in vase zagledan, lahko ponižen, je dovolj, da premisliš o Izaijevih besedah: si “kaplja vode ali rose, ki pade na zemljo in jo je komaj videti”.

Zlato, srebro, dragi kamni … zemlja, kupi gnoja. — Naslade, čutni užitki, zadovoljevanje nagonov … kot žival, kot mula, kot prašič, kot petelin, kot bik.

Časti, odlikovanja, nazivi … zrak, napihnjenost, laži, nič.

Slišiš? — V nekem drugem stanu, na drugem mestu, na drugem položaju in poklicu bi lahko naredil veliko več dobrega! — Za to, kar počneš, ni treba imeti nobenih sposobnosti! …

Jaz pa ti pravim: tam, kamor so te postavili, ugajaš Bogu … To, o čemer premišljuješ, pa ti očitno prišepetava hudič.

Daj “vso” slavo Bogu. — S pomočjo božje milosti in z odločnostjo svoje volje “ožmi” vsako izmed svojih dejanj, tako da v njih ne ostane nič, kar bi dišalo po človeškem napuhu, po samovšečnosti.

Želja po vodstvenih mestih v apostolskih ustanovah je za to življenje nekoristna stvar, za drugo življenje pa nevarnost.

Če Bog tako hoče, te bodo že poklicali.

— In takrat boš moral sprejeti. — A ne pozabi, da moreš in moraš povsod doseči svetost; saj zato si prišel.