Seznam točk

Pred svojim duhovnim vodjem ne skrivaj sovražnikovih namigov. — Če premagaš samega sebe in se mu zaupaš, boš deležen večje božje milosti. — Poleg tega pa imaš sedaj, da bi še naprej zmagoval, ob sebi dar sveta in molitve tvojega duhovnega očeta.

Žalost, pobitost. Nič me ne čudi: to je oblak prahu, ki ga je dvignil tvoj padec. Toda, dovolj je bilo! Ali ga ni veter milosti odgnal daleč?

V nasprotnem primeru bi tvoja žalost — če je ne odženeš — utegnila postati preobleka tvojega napuha. — Si mar mislil, da si popoln in brez greha?

Na svetu ni nič boljšega, kot živeti v božji milosti.

“Quia hic homo coepit aedificare et non potuit consummare!” — Začel je zidati, pa ni mogel dovršiti.

Žalostna pripomba. Moraš si prizadevati, da je zate ne bodo uporabili, kajti premoreš vsa sredstva, da dokončaš stavbo svojega posvečenja: božjo milost in svojo voljo.

Pusti, da tvoje srce preplavita ljubezen in hvaležnost ob misli na božjo milost, ki te vsak dan rešuje iz mrež, ki ti jih nastavlja sovražnik.

Pogum! Ti … zmoreš. — Si videl, kaj je božja milost naredila iz zaspanega, zatajevalnega in strahopetnega Petra … ter iz nasilnega, sovražnega in trmoglavega Pavla?

Ponižno prosi Gospoda, da pomnoži tvojo vero. — Potem boš v novi luči laže sodil o razlikah med potmi sveta in tvojo apostolsko potjo.

Ne vznemirjaj se, če ob pogledu na lepoto duhovnega sveta v svoji notranjosti zaslišiš prigovarjajoči glas starega človeka.

To je “telo smrti”, ki kliče nazaj svoje izgubljene pravice … Dovolj ti je božja milost: bodi zvest pa boš zmagal.

Srečne zemeljske nesreče! — Revščina, solze, sovraštvo, krivice, sramota … Vse boš zmogel v Njem, ki ti bo dal moč.

Naša volja, z milostjo, je pred Bogom vsemogočna. — Če spričo neštetih žalitev proti Gospodu z odločno voljo rečemo Jezusu, naprimer, ko se vozimo s tramvajem: “Bog moj, hotel bi tolikokrat obuditi ljubezen in zadoščevanje, kolikor je med vožnjo obratov na kolesu tega vozila,” potem smo Jezusa v tistem trenutku zares ljubili in mu zadostili, kakor smo si tudi želeli.

Takšne “neumnosti” še vedno sodijo k duhovnemu otroštvu. To je neskončni dialog med nedolžnim otrokom in Očetom, ki je navdušen nad svojim otrokom:

— Povej mi, kako zelo me imaš rad! — In malček zlogujoče odgovarja: To-li-ko mi-li-jo-nov.