Seznam točk

Otroci … si še kako prizadevajo, da bi se pred starši dostojno vedli!

Kraljevi otroci v prisotnosti svojega očeta skušajo ohraniti kraljevsko dostojanstvo.

In ti … ali ne veš, da si vedno pred velikim kraljem, svojim Bogom Očetom?

“Gospod,” mi je rekel tisti fant (le kaj neki je z njim?), ki je bil dober študent na La Central, “razmišljal sem o tem, kar ste rekli … da sem božji otrok! In zalotil sem se na ulici, z dvignjeno glavo in napuhom v duši … božji otrok!”

Mirne vesti sem mu svetoval, naj goji svoj “napuh”.

Boli me, ko vidim, da ti grozi nevarnost mlačnosti, ker se resno ne trudiš za popolnost v svojem življenju.

— Reci z mano: nočem mlačnosti! “Confige timore tuo carnes meas!” — Daj mi, moj Bog, otroški strah, zaradi katerega bom ukrepal!

“Timor Domini sanctus.” — Božji strah je svet. — Strah, s katerim sin časti Očeta, ni nikoli suženjski strah, kajti tvoj Bog-Oče ni tiran.

Ko končaš s svojim delom, opravi delo svojega brata. Zaradi Kristusa mu pomagaj tako obzirno in naravno, da sploh ne bo opazil, da delaš več, kot si po pravici dolžan.

— To je res izvrstna krepost božjega otroka!

Dobro je, da Bogu služiš kot otrok, brez plačila, velikodušno … — A naj te ne skrbi, če kdaj pomisliš na plačilo.

Ne boj se smrti. — Že zdaj jo velikodušno sprejmi …, ko bo Bog hotel …, kakor bo Bog hotel …, kjer bo Bog hotel. — Nikar ne dvomi: prišla bo ob času, kraju in na način, ki je najbolj primeren … saj jo bo poslal Oče-Bog. — Dobrodošla bodi naša sestra smrt!

Dobro je slaviti Boga, ne da bi si vzeli predujem (ženo, otroke, čast …) tiste slave, ki jo bomo v polnosti uživali z Njim v Življenju …

Poleg tega je On velikodušen … Povrne stokratno in to velja celo za otroke. — Mnogi se jim odrečejo v Njegovo slavo in imajo na tisoče otrok svojega duha. — Otrok, kot smo mi otroci našega Očeta, ki je v nebesih.

Pred Bogom, ki je večen, si ti manjši otrok kot dveletnik, če ga primerjaš s sabo.

In razen tega, da si otrok, si božji otrok.

— Ne pozabi tega.

Ne želi si, da bi bil odrasel. — Otrok, bodi vedno otrok, čeprav si že starec. — Ko se otrok spotakne in pade, se nihče ne čudi … in njegov oče ga hitro pobere.

Ko je ta, ki se spotakne in pade, starejši, se mu najprej vsi posmehujejo. — Včasih začetni posmeh zamenja usmiljenje. — Toda starejši se morajo vedno pobrati sami.

Tvoja grenka vsakodnevna izkušnja je polna spotikanj in padcev. Kaj bi bilo s teboj, če ne bi bil vse manjši?

Ne želi si, da bi bil odrasel. — Otrok, in kadar padeš, naj te dvigne roka tvojega Očeta-Boga.

Ko te je Gospod hotel imeti za apostola, te je spomnil, da ne bi nikdar pozabil, da si “božji otrok”.