Seznam točk

Prav gotovo gre za vzvišen in težaven cilj. Toda ne izgubite izpred oči, da se svetnik ne rodi: oblikuje se v nenehni igri božje milosti in človekovega odgovora nanjo. “Vse, kar se razvija,” opozarja eden od krščanskih piscev iz prvih stoletij, ko govori o povezanosti z Bogom, “se začne tako, da je najprej majhno. Šele ko se postoma hrani, ob nenehnem napredovanju počasi postaja veliko.” Zato ti pravim, da če se želiš vesti kot dosleden kristjan — in vem, da si pripravljen ravnati tako, čeprav ti je ob tem ubogem telesu tolikokrat težko zmagati ali napredovati — moraš biti izjemno pozoren na najbolj nepomembne podrobnosti, kajti svetost, ki jo od tebe zahteva naš Gospod, se doseže tako, da z božjo ljubeznijo opravljaš vsakodnevno delo in obveznosti, ki so skoraj vedno sestavljene iz malenkosti.

Ko razmišljam o tistih izmed vas, ki se ob minevanju let še vedno ukvarjate s sanjarjenjem, s praznimi in otročjimi sanjami, kakor Tartarin iz Taraskona med lovom na leve po hodnikih svoje hiše, tam, kjer ni ničesar drugega kot podgane ali komaj kaj več; ko mislim nanje, ponavljam, vas želim spomniti na veličino nadnaravne hoje v zvestem izpolnjevanju običajnih obveznosti vsakega dne, s temi boji, ki Gospoda navdajajo z veseljem in ki jih pozna samo On ter vsak izmed nas.

Prepričajte se, da običajno ne boste našli priložnosti za bleščeča junaška dejanja, med drugim zato, ker se po navadi ne pojavijo. Ne manjka pa vam priložnosti, da bi v malem, v normalnem dokazali ljubezen do Jezusa Kristusa. “Tudi v najmanjšem se pokaže veličina duše,” pravi sveti Hieronim. “Stvarnika ne občudujemo samo v nebesih in na zemlji, v soncu in v oceanu, v slonih, kamelah, volih, konjih, leopardih, medvedih in levih, temveč tudi v najmanjših živalih, kakor so mravlje, komarji, muhe, črvički in druge podobne živali, ki jih bolje razlikujemo po njihovih telesih kot po njihovih imenih: tako v velikih kot v malih občudujemo isto mojstrstvo. Tako duša, ki se izroči Bogu, v najmanjše stvari polaga enako gorečnost kot v večje.

Poskušajmo v globini srca gojiti gorečo željo, veliko vnemo, da bi dosegli svetost, čeprav vidimo, da smo polni bede. Ne prestrašite se: ob tem, ko napredujemo v notranjem življenju, jasneje zaznavamo osebne napake. Pomoč milosti se spremeni v nekakšno povečevalno steklo in celo najmanjše, skorajda nezaznavno zrnce prahu ali peska vidimo v velikanskih razsežnostih, ker je duša pridobila božjo občutljivost in celo najmanjša senca zmoti vest, ki ji je všeč samo božja čistost. Povej mu, sedaj, iz globine svojega srca: Gospod, zares želim biti svet, zares hočem biti tvoj dobri učenec in ti brezpogojno slediti. In takoj naredi sklep, da boš vsak dan obnavljal te velike ideale, ki te spodbujajo v tem trenutku.

Jezus, ko bi bili mi, ki se združujemo v tvoji ljubezni, vztrajni! Ko bi nam uspelo prenesti v dejanja ta hrepenenja, ki jih ti sam prebujaš v naših dušah! Pogosto se vprašajte: In jaz, zakaj sem na zemlji? Tako boste poskušali doseči popolno, z ljubeznijo napolnjeno dovršitev dela, ki ga vsak dan opravljate, ter pozornost na majhne stvari. Pogledali bomo zgled svetnikov: ljudje kakor mi, iz mesa in krvi, s pomanjkljivostmi in šibkostmi, ki pa so znali zmagati in se premagati zaradi božje ljubezni; opazovali bomo njihovo vedenje in kakor čebele, ki na vsakem cvetu naberejo najdragocenejši nektar, bomo izkoristili njihove boje. Vi in jaz se bomo prav tako naučili odkrivati mnoge kreposti v ljudeh, ki nas obdajajo — učijo nas o delu, o samoodpovedi, o veselju … — in ne bomo se preveč zadržali pri njihovih napakah; samo kadar bo to nujno potrebno, da bi jim pomagali z bratskim opominom.