Ko se dopolnijo dnevi očiščevanja matere po Mojzesovi postavi, je treba iti z Detetom v Jeruzalem, da ga darujejo Gospodu. (Lk 2, 22)

Tokrat boš ti, prijatelj moj, tisti, ki nosi košarico z grlicama … — Glej! Ona — Brezmadežna — se podvrže postavi, kot da bi bila nečista.

Se boš preko tega zgleda naučil, nespametni otrok, izpolnjevati sveto božjo postavo, kljub vsem osebnim žrtvam?

Očistiti se! Ti in jaz pa zares potrebujeva očiščenje! — Zadoščevanje, nad zadoščevanjem pa Ljubezen. — Ljubezen, ki naj izžge nesnago naših duš, ki naj z božjimi plameni vžge bedo naših src.

Pravičen in bogaboječ človek, ki je po navdihu Svetega Duha prišel v tempelj — bilo mu je razodeto, da ne bo umrl, dokler ne vidi Kristusa —, vzame Mesija v naročje in mu reče: Sedaj, Gospod, sedaj odpuščaš svojega služabnika v miru iz tega sveta, po svoji besedi … saj so moje oči videle Odrešenika. (Lk 2, 25-30)