“S seboj nosim,” je zapisal tisti prijatelj, “majhno razpelo, obrabljeno od nošenja in poljubov. Moj oče ga je podedoval ob smrti svoje matere, ki ga je redno uporabljala.

Ker je zelo revno in precej obrabljeno, si ga ne upam nikomur podariti, in tako se ob pogledu nanj moja ljubezen do križa pomnoži.”