Seznam točk

Za nekatere ljudi se zdi, kot da bi čutili potrebo po obrambi, kadar govorijo o Bogu ali apostolatu. Morda zato, ker niso odkrili vrednosti človeških kreposti, po drugi strani pa je v njih preveč duhovne popačenosti in strahopetnosti.

“Vsi ste tako veseli, da človek tega ne bi pričakoval,” sem slišal pripomniti.

Od daleč prihaja hudičevo prizadevanje Kristusovih sovražnikov, ki neutrudno godrnjajo, da so Bogu predani ljudje “čemerni”. In žal jim nekateri izmed tistih, ki želijo biti “dobri”, pritrjujejo s svojimi “žalostnimi krepostmi”.

— Zahvaljujemo se ti, Gospod, ker si hotel uporabiti naša nadvse vesela življenja, da bi izbrisal to lažno karikaturo.

— Prosim te tudi, da tega ne bi pozabili.

Dober božji otrok mora biti zelo človeški. Vendar ne toliko, da bi se izrodil v nekaj neotesanega ali nevzgojenega.

Če ti je Gospod dal dobro lastnost — ali spretnost —, ni samo zato, da bi jo užival ali se z njo šopiril, temveč da bi jo z ljubeznijo razprostrl v služenje bližnjemu.

— A kdaj boš našel boljšo priložnost za služenje kot sedaj, ko živiš ob tolikih dušah, ki s teboj delijo ravno tvoj ideal?

Žalosten je položaj človeka s sijajnimi človeškimi krepostmi, ki pa je popolnoma brez nadnaravnega pogleda: saj bo tiste kreposti uporabljal samo za svoje zasebne cilje. — Premišljuj o tem.

“Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd.” — Da bi ti in jaz in vsi živeli v gotovosti, da ni ničesar, kar bi osebnost tako izpopolnilo, kot jo izpopolni odgovor na milost.

— Prizadevaj si posnemati Devico Marijo pa boš mož — ali žena — kot je treba.

Blagoslovljena si, ker si verovala, reče Elizabeta naši Materi. — Združitev z Bogom, nadnaravno življenje, s seboj vedno prinaša privlačno udejanjanje človeških kreposti: Marija prinese veselje v dom svoje sestrične, ker “nosi” Kristusa.

“Iesus Christus, perfectus Deus, perfectus Homo” — Jezus Kristus, popoln Bog in popoln Človek.

Mnogo je kristjanov, ki sledijo Kristusu in jih prevzame njegova božanskost, pozabljajo pa ga kot Človeka … in jim življenje nadnaravnih kreposti ne uspe — kljub vsemu instrumentariju zunanjih pobožnosti —, ker ne storijo ničesar za pridobitev človeških kreposti.

Zapisal sem si besede tistega delavca, ki je po udeležbi na tistem srečanju, ki si ga organiziral, navdušen dejal: “Nikoli prej nisem tako kot tukaj slišal govoriti o plemenitosti, o poštenosti, o prijaznosti, o velikodušnosti …” — In osuplo je zaključil: “V primeri z levim ali desnim materializmom je to resnična revolucija!”

— Katerakoli duša razume bratstvo, ki ga je vzpostavil Jezus Kristus: prizadevajmo si, da ne razvrednotimo tega nauka!

Poglej, kolikšna je razlika med naravnim in nadnaravnim načinom ravnanja. Prvi se začne dobro in kasneje oslabi. Drugi se začne prav tako dobro …, nato pa si prizadeva, da bi nadaljeval še bolje.

Ni slabo, če ravnamo dobro zaradi plemenitih človeških razlogov. — Toda … kakšna razlika, kadar “ukazujejo” nadnaravni!

Hvala, moj Jezus! Ker si hotel postati pravi človek, z ljubečim in nadvse ljubeznivim srcem, ki ljubi vse do smrti in trpi; ki ga navdajata veselje in bolečina; ki se navdušuje nad človeškimi potmi in nam pokaže tisto, ki vodi v nebo; ki se junaško podvrže dolžnosti in ga vodi usmiljenje; ki bedi nad revnimi in nad bogatimi; ki skrbi za grešnike in za pravične …

— Hvala, moj Jezus, in daj nam srce po meri svojega Srca!