Seznam točk

Nekateri vero in zaupanje v Boga imenujejo nepremišljenost in predrznost.

Zaupati v Boga je norost …! pravijo. — Ali ni večja norost zaupati v samega sebe ali v druge ljudi?

Pišeš mi, da si se končno približal spovednici in da si izkusil ponižanje, ker si nesnago svojega življenja moral odpreti — tako praviš — pred “človekom”.

— Kdaj boš izkoreninil to prazno spoštovanje, ki ga čutiš do samega sebe? Tedaj boš šel k spovedi vesel, da se lahko pokažeš takšen, kot si, pred tem maziljenim “človekom” — drugim Kristusom, pred samim Kristusom! —, ki ti da odvezo, božje odpuščanje.

Bodimo dovolj pogumni, da javno in nenehno živimo v skladu z našo sveto vero.

Ne moremo biti skrajneži glede trdnosti cerkvenega nauka, so mi govorili s pridihom ravnodušnosti.

Potem ko sem jim pojasnil, da tisti, ki pozna Resnico, ni skrajnež, so razumeli svojo zmoto.

Da bi se prepričali, kako smešno je jemati modo kot načelo ravnanja, je dovolj, če si ogledamo nekaj starinskih portretov.

Všeč mi je, da imaš rad procesije, vse zunanje izraze naše matere svete Cerkve, ki izkazujejo Bogu čast, ki mu pripada …, in da jih tudi živiš!

“Ego palam locutus sum mundo.” Javno sem oznanjal vsemu svetu, odgovori Jezus Kajfu, ko se približa trenutek, da izroči svoje življenje za nas.

— A kljub temu obstajajo kristjani, ki jih je sram “palam” — odkrito — izkazati čast Gospodu.

Ko so se apostoli razkropili in je besneče ljudstvo na vse grlo zakričalo od sovraštva do Jezusa Kristusa, sveta Marija od blizu sledi svojemu Sinu po jeruzalemskih ulicah. Ne zadrži je vpitje množice in ne neha spremljati Odrešenika, medtem ko se vsi udeleženci sprevoda v brezimnosti delajo strahopetno pogumne, da bi trpinčili Kristusa.

Kliči jo na vso moč: “Virgo fidelis!” — Devica zvesta! In prosi jo, da bi mi, ki se razglašamo za božje prijatelje, to bili zares in v vsakem trenutku.

Včasih pomislim, da peščica sovražnikov Boga in njegove Cerkve živi od strahu mnogih dobrih ljudi, in zelo me je sram.