Seznam točk

Poslušno ubogati. — Toda z razumom, z ljubeznijo in čutom za odgovornost, kar nima nobene zveze z izrekanjem sodbe o voditelju.

V apostolatu ubogaj, ne da bi se oziral na človeški položaj tistega, ki ukazuje, niti na to, kako ukazuje. Kar je nasprotno od tega, ni krepost.

Križev je mnogo: briljantnih, bisernih, smaragdnih, glaziranih, slonokoščenih …; pa tudi lesenih, kakršen je križ našega Gospoda. Vsi si zaslužijo isto češčenje, kajti križ nam govori o daritvi Boga, ki je postal človek. — Prenesi to razmišljanje v svojo pokorščino in ne pozabi, da se je On ljubeče — brez omahovanja! — oklenil lesa ter nam tam pridobil odrešenje.

Šele potem, ko boš pokoren, kar je znamenje pravilnega namena, opravi bratski opomin pod zahtevanimi pogoji in z izpolnjevanjem te dolžnosti boš okrepil edinost.

Uboga se z ustnicami, s srcem in z razumom. — Ne uboga se človeka, temveč Boga.

Ne ljubiš pokorščine, če zares ne ljubiš ukaza, če zares ne ljubiš tega, kar so ti ukazali.

Mnogo stiske se hitro odpravijo. Druge ne takoj. Vendar se vse uredi, če smo zvesti: če ubogamo, če izpolnimo, kar je določeno.

Ubogaj brez nekoristnega tuhtanja … Pokazati žalost ali brezvoljnost ob ukazu je zelo upoštevanja vreden prekršek. Če pa jo zgolj čutiš, potem ne samo, da to ni krivda, temveč more biti priložnost za veliko premaganje, za kronanje nekega dejanja z junaško krepostjo.

Tega si nisem jaz izmislil. Se spomniš? Evangelij pripoveduje, da je nek družinski oče dal isto nalogo svojima dvema sinovoma … In Jezus se veseli tistega, ki najprej nasprotuje, nato pa kljub temu izpolni! Veseli se, ker je disciplina sad ljubezni.

Večji del nepokorščin izhaja iz nepripravljenosti na “poslušanje” ukaza, kar je v bistvu pomanjkanje ponižnosti ali zavzetosti za služenje.

Hočeš brezhibno ubogati? … Potem dobro poslušaj, da bi razumel doseg in duha naloge, ki ti jo zaupajo; in če česa ne razumeš, vprašaj.

Cerkev nam preko skrbnosti za liturgijo daje spoznavati lepoto in skrivnosti vere ter nas vodi, da jih bolj ljubimo. Na podoben način moramo brez narejenosti živeti določeno, na videz posvetno spodobnost z globokim spoštovanjem — tudi navzven — do voditelja, ki nam preko svojih ust sporoča božjo voljo.

“Marija je vse to shranila v svojem srcu …” Kadar je zraven čista in iskrena ljubezen, tedaj disciplina ni v breme, četudi je težko, saj združuje z Ljubljenim.

Ne bodi izmed tistih, ki prejmejo ukaz in takoj premišljujejo, kako bi ga spremenili … — Rekli bi, da imajo premočno “osebnost”! Zato ločujejo, ali pa rušijo.

Medtem ko sveta družina počiva, se Jožefu prikaže angel z naročilom, naj pobegnejo v Egipt. Marija in Jožef vzameta Otroka in se odpravita na pot brez odlašanja. Ne upirata se, ne opravičujeta se, ne čakata, da mine noč … Reci naši materi sveti Mariji ter našemu očetu in gospodu svetemu Jožefu, da hočemo brez obotavljanja ljubiti vsakršno pasivno pokoro.