Seznam točk

Zelo udobno je reči: “Nesposoben sem; nič mi ne gre — nam ne gre —, kot bi bilo treba.”

— Razen tega, da to ni res, prikriva ta pesimizem veliko lenobo … So stvari, ki jih delaš dobro, in stvari, ki jih delaš slabo. Napolni se z veseljem in upanjem zaradi prvih; in sooči se — brez malodušja — z drugimi, da se popraviš, in dobro se bodo iztekle.

Prišli so težki oblaki naveličanosti, izgube navdušenja. Vlila se je ploha žalosti, z jasnim občutkom, da si zvezan. Povrhu pa nate preži potrtost, ki se rodi iz bolj ali manj objektivnih dejstev: toliko let boja …, pa si še vedno tako zadaj, tako daleč.

Vse to je potrebno in Bog s tem računa: da bi dosegli “gaudium cum pace” — resnični mir in veselje —, moramo prepričanju o našem božjem otroštvu, ki nas navdaja z optimizmom, dodati priznanje lastne osebne šibkosti.

Čofotaš v skušnjavah, spravljaš se v nevarnost, igraš se s pogledom in z domišljijo, pogovori o … neumnostih. — Potem pa se prestrašiš, ker te napadajo dvomi, pomisleki, zmeda, žalost, malodušje.

— Priznati mi moraš, da nisi preveč dosleden.

Tako mir kot vojna sta znotraj nas.

Ni mogoče dospeti do zmagoslavja, do miru, če manjka lojalnosti in odločnosti, da zmagamo v bitki.