Seznam točk

Nisi srečen, ker vse vrtiš okrog sebe, kakor da bi bil vedno ti središče: ker te boli želodec, ker si utrujen, ker so ti rekli to ali ono …

— Si poskusil misliti na Njega in, zaradi Njega, na druge?

Pravil si mi: “Treba je obglaviti ta “jaz”! …” — Toda, kako je težko! Mar ne?

Žalost in nemir sta sorazmerna z izgubljenim časom. — Ko boš začutil sveto nepotrpežljivost, da bi izkoristil vsako minuto, te bo navdalo veselje in mir, ker ne boš mislil nase.

Skrbi? … — Jaz nisem zaskrbljen, sem ti dejal, ker sem zelo zaposlen.

Sedaj, ko imaš veliko dela, so izginili vsi “tvoji problemi” … — Bodi iskren: kakor hitro si se odločil delati zanj, že nimaš več časa, da bi mislil na svojo sebičnost.

Žalostno, da se nočeš skriti kakor zidak, da bi podpiral zgradbo. Ampak, da postaneš kamen, ob katerega se drugi spotikajo … to se mi pa zdi podlo!

Pozabi na samega sebe … Naj bo tvoja ambicija živeti samo za tvoje brate, za duše, za Cerkev; z eno besedo, za Boga.

Sredi prazničnega vriskanja v Kani samo Marija opazi pomanjkanje vina … Duša bo dosegla celo najmanjše pozornosti v služenju, če tako kot Ona živi strastno zavzeta za potrebe bližnjega zaradi Boga.

Čeprav zatrjuješ, da mu slediš, skušaš na tak ali drugačen način vedno delati “ti”, po “tvojih” načrtih, samo s “tvojimi” močmi. — Toda Gospod je rekel: “Sine me nihil!” — brez Mene, ne moreš ničesar storiti.

Niso ti priznali tega, kar ti imenuješ tvoja “pravica”, kar sem ti jaz prevedel kot tvoja “pravica do napuha” … Ubogi burkež! — Ker se nisi mogel braniti — napadalec je bil silen —, si občutil bolečino klofut. — A kljub vsemu se ne naučiš ponižnosti.

Sedaj te obdolžuje tvoja vest: imenuje te napuhnjenca … in strahopetca. — Zahvali se Bogu, ker počasi že začenjaš slutiti svojo “dolžnost ponižnosti”.

Poln si sebe, sebe, sebe … — In ne boš učinkovit, dokler ne postaneš poln Njega, Njega, Njega, tako da boš nastopal “in nomine Domini” — v imenu in z močjo Boga.

Kako boš sledil Kristusu, če se vrtiš samo okrog samega sebe?