Seznam točk

Pred tistimi, ki religijo omejujejo na kopico zanikanj ali se zadovoljijo z razvodenelim katolištvom; pred tistimi, ki hočejo Gospoda postaviti pred zid ali ga odriniti v kot duše …, moramo z našimi besedami in našimi dejanji zatrditi, da si prizadevamo Kristusa postaviti za Kralja vseh src …, tudi njihovih.

Tvoje delo v apostolatu naj ne bo gradnja samo za sedanjost … Posvečaj se tem nalogam v upanju, da bodo drugi — tvoji bratje istega duha — pobirali, kar ti na široko seješ, in dokončali zgradbe, za katere postavljaš temelje.

Ko te bo krščanski duh zares razvnel, se bodo tvoja hrepenenja prečistila. — Ne boš več čutil želje, da bi postal slaven, temveč da bi ovekovečil svoj ideal.

Če ne gre za gradnjo zelo velikega dela, zelo božjega — za svetost —, se ni vredno izročiti.

Zato Cerkev — pri kanonizaciji svetnikov — razglaša junaškost njihovega življenja.

Ko boš zares delal za Gospoda, bo tvoje največje zadovoljstvo v tem, da mnogi s teboj tekmujejo.

Ob tej božji uri, uri tvojega stopanja po tem svetu, se zares odloči uresničiti nekaj, kar je vredno truda. Čas pritiska in tako plemenito, tako junaško, tako slavno je poslanstvo moškega — ženske — na zemlji, kadar uvela in trhla srca vžiga v Kristusovem ognju!

— Vredno truda je drugim prinašati mir in srečo silnega in zmagoslavnega križarskega pohoda.

Življenje bi zastavil zaradi časti … Bodi pripravljen zastaviti čast zaradi duše.

Po občestvu svetih se moraš čutiti zelo povezanega s svojimi brati. Brani brez strahu to blaženo povezanost!

— Če bi se znašel sam, bi bile tvoje plemenite ambicije obsojene na propad: osamljena ovca, je skoraj vedno izgubljena ovca.

Nasmehnil sem se tvoji silovitosti. Ob pomanjkanju materialnih sredstev za delo in brez pomoči drugih si dejal: “Imam samo dve roki, ampak včasih čutim nepotrpežljivost, da bi bil najraje pošast in jih imel petdeset, da bi sejal in zbiral žetev.”

— Prosi Svetega Duha za to učinkovitost … in ti jo bo naklonil!

V roke si dobil dve knjigi v ruščini in neznansko te je prevzelo, da bi se učil tega jezika. Pomislil si, kako lepo bi bilo umreti kot žitno zrno v tistem sedaj tako suhem ljudstvu, ki bo sčasoma dajalo obilna žitna polja …

— Tvoje ambicije se mi zdijo dobre. Ampak sedaj se posveti majhni dolžnosti, vélikemu poslanstvu vsakega dne, svojemu študiju, svojemu delu, svojemu apostolatu in predvsem svojemu izobraževanju, ki — ne glede na vse, kar še moraš obrezati — ni ne manj junaška, ne manj lepa naloga.