Seznam točk

Vprašal si me, če nosim križ. In odgovoril sem ti “da”, mi vedno nosimo Križ. — Toda slavni Križ, božji pečat, pristno zagotovilo, da smo božji otroci. Zaradi tega vedno hodimo veseli po poti s Križem.

Ne bodite duše ozkih poti, mladoletni moški ali ženske, kratkovidni, nezmožni zaobjeti naše nadnaravno krščansko obzorje kot božji otroci. Bog in drznost!

Zahvaljuj se Gospodu za neprestano pozornost, očetovsko in materinsko, ki ti jo izkazuje.

Ti, ki si vedno sanjal o velikih pustolovščinah, si se obvezal k čudovitemu podvigu …, ki te vodi k svetosti.

Ponavljam: zahvaljuj se Bogu z apostolskim življenjem.

Zate prepišem besede iz nekega pisma: “Navdušuje me evangeljska ponižnost. Vendar me spravlja v jezo omejena in nezavedna boječnost nekaterih kristjanov, ki tako jemljejo ugled Cerkvi. Njih je moral imeti pred očmi tisti ateistični pisec, ko je rekel, da je krščanska morala morala sužnjev …” Resnično smo služabniki: služabniki, povzdignjeni na položaj božjih otrok, ki se nočejo obnašati kot sužnji strasti.

Dober božji otrok mora biti zelo človeški. Vendar ne toliko, da bi se izrodil v nekaj neotesanega ali nevzgojenega.

Božji otrok ne more imeti razrednih predsodkov, saj ga zanimajo problemi vseh ljudi … In prizadeva si, da bi jih pomagal razrešiti s pravičnostjo in ljubeznijo našega Odrešenika.

To je naznanil že apostol, ko nam je zapisal, da Gospod ne gleda na osebo, kar sem brez pomislekov prevedel takole: obstaja le en rod, rod božjih otrok!

Kot krščanski državljan pokaži s svojim ravnanjem ljudem razliko med žalostnim in veselim življenjem; med občutkom plašnosti in občutkom drznosti; med opreznim, dvoličnim …, hinavskim (!) delovanjem in delovanjem preprostih in celovitih ljudi. — Z eno besedo, med posvetnostjo in življenjem božjih otrok.

V daljavi — tam, na obzorju — se zdi, da se nebo združi z zemljo. Ne pozabi, da se v resnici zemlja in nebo združita v tvojem srcu, srcu božjega otroka.

Apostol je tudi zapisal, da “ni več ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbara ne Skita, ne sužnja ne svobodnega, ampak vse in v vseh je Kristus.”

Te besede veljajo tako danes kot včeraj: pred Gospodom ni razlik v narodnosti, rasi, razredu, stanu … Vsak izmed nas se je prerodil v Kristusu, da bi bil nova stvar, božji otrok: vsi smo bratje in bratsko se moramo obnašati!

Veder in uravnotežen značaj, neupogljiva volja, globoka vera in goreča pobožnost: nepogrešljive značilnosti božjega otroka.

Božji otroci! Položaj, ki nas spreminja v nekaj bolj transcendentnega od ljudi, ki drug drugega prenašajo. Poslušaj Gospoda: “Vos autem dixi amicos!” — Smo njegovi prijatelji, ki kot On radi dajo svoje življenje drug za drugega, v junaškem trenutku in v običajnem sožitju.

Bog noče, da bi bili njegovi otroci kot obrambne sile. — Ne moremo obstati v pričakovanju: naša stvar je boj, tam kjer se nahajamo, kot vojska v bojnem redu.