Seznam točk

Pravil si mi, da te nekateri prizori iz Jezusovega življenja bolj ganejo: kadar stopi v stik s trpečimi …, kadar prinese mir in zdravje ljudem, katerih duša in telo sta raztrgana od bolečine … Navdušuje te, si ponavljal, ko ga vidiš ozdravljati gobavost, slepoto, poskrbeti za hromega ob kopeli, za ubožca, ki se ga nihče ne spominja. Takrat se ti zdi tako globoko človeški, tebi tako dostopen!

— Torej …, Jezus je še vedno isti kot takrat.

Prosil si Gospoda, naj te pusti malo trpeti zanj. Toda potem ko pride bolečina v tako človeški, tako normalni obliki — družinske težave in problemi …, ali tistih tisoč drobnarij običajnega življenja —, takrat v ozadju tega le stežka vidiš Kristusa.

— Odpri poslušno svoje roke tistim žebljem … in tvoja bolečina se bo spremenila v veselje.

Ne pritožuj se, če trpiš. Brusi se tisti kamen, ki ga cenijo, tisti, ki je kaj vreden.

Te boli? — Pusti se zgladiti, kajti Bog te je vzel v svoje roke kakor diamant … Navadnega kremena se ne obdeluje tako.

Tisti, ki strahopetno bežijo pred trpljenjem, imajo nekaj snovi za premišljevanje, ko vidijo, s kakšnim navdušenjem druge duše objamejo bolečino.

Ni malo moških in žensk, ki znajo krščansko trpeti. Posnemajmo njihov zgled.

Tarnaš? … In mi razlagaš, kakor da bi imel prav: En zbodljaj! … In še eden! …

— Vendar ne dojameš, da je neumno biti presenečen, če je med vrtnicami tudi trnje?

Dovoli mi, da ti kot doslej še nadalje govorim v zaupnosti: dovolj mi je pred seboj imeti križ, da si ne upam govoriti o svojem trpljenju … In brez pomislekov dodam, da sem trpel veliko, a vedno z veseljem.

Te ne razumejo? … On je bil Resnica in Luč, pa ga niti njegovi niso razumeli. — Kot sem ti že mnogokrat svetoval, spomni se Gospodovih besed: “Učenec ni nad Učiteljem.”

Za božjega otroka so nasprotovanja in obrekovanja to, kar so za vojaka rane, ki jih je utrpel na bojnem polju.

O tebi klevetajo to in ono … Ugled, kaj za to?

Kakorkoli že, naj te ne bo sram in ne skrbi zaradi sebe, ampak zaradi njih: zaradi tistih, ki te mučijo.

Včasih nočejo razumeti: kakor zaslepljeni so … Drugič pa si ti tisti, ki ni poskrbel, da bi te razumeli: popravi se!

Ni dovolj imeti prav. Potrebno je tudi, da znamo to dokazati … in da drugi hočejo to priznati. Vseeno pa vedno, kadar je potrebno, potrjuj resnico, brez da bi se ustavljal ob vprašanju “kaj bodo pa rekli”.

Če obiskuješ šolo Učitelja, te ne bo čudilo, da boš moral kljubovati tudi nerazumevanju mnogih ljudi, ki bi ti lahko veliko pomagali že s tem, če bi si vsaj malo prizadevali biti razumevajoči.