Seznam točk

Kako se motijo starši, učitelji, voditelji …, ki zahtevajo absolutno iskrenost, ko pa se jim pokaže vsa resnica, se ustrašijo!

Cerkev nam preko skrbnosti za liturgijo daje spoznavati lepoto in skrivnosti vere ter nas vodi, da jih bolj ljubimo. Na podoben način moramo brez narejenosti živeti določeno, na videz posvetno spodobnost z globokim spoštovanjem — tudi navzven — do voditelja, ki nam preko svojih ust sporoča božjo voljo.

Dobremu pastirju ni treba ustrahovati svojih ovac. Podobno obnašanje je značilno za slabe voditelje. Zato nikogar ne čudi, če nazadnje ostanejo sami in osovraženi.

Gospod je v tvoji duši zasejal dobro seme. In za to setev večnega življenja se je poslužil mogočnega sredstva molitve; kajti ti ne moreš zanikati, da ti je mnogokrat pred tabernakljem, iz obličja v obličje, On — v globini tvoje duše — dal slišati, da te hoče zase, da moraš vse zapustiti … Če sedaj to zanikaš, si beden izdajalec; če pa si na to pozabil, si nehvaležnež.

Poslužil se je tudi — ne dvomi v to, kot nisi dvomil do sedaj — nadnaravnih nasvetov in namigov tvojega voditelja, ki ti je vztrajno ponavljal besede, mimo katerih ne moreš; in na začetku se je — vselej zato, da bi položil dobro seme v tvojo dušo — poslužil tistega plemenitega, iskrenega prijatelja, ki ti je povedal nekaj trdnih resnic, polnih božje ljubezni.

— Toda z naivnim začudenjem si odkril, da je sovražnik v tvoji duši zasejal ljuljko. In da jo še naprej seje, medtem ko ti udobno spiš in popuščaš v svojem notranjem življenju. — To in nič drugega je razlog, da v svoji duši najdeš lepljivo, posvetno rastlinje, ki se včasih zdi, da bo zadušilo seme dobrega žita, ki si ga prejel …

— Izkorenini ga enkrat za vselej! Dovolj ti je božja milost. Ne boj se, da bi potem ostala vrzel, rana … Gospod bo tja položil novo seme: božjo ljubezen, bratstvo, apostolsko hrepenenje … In čez čas ne bo ostala niti najmanjša sled ljuljke, če jo sedaj, ko je še čas, izruješ s korenino vred; še bolje pa je, če ne spiš, temveč ponoči bediš nad svojim poljem.

Takole je tisti spovednik obračunal s poželenjem neke rahločutne duše, ki se je obtoževala določenih radovednosti: — “Ah! Nagoni samcev in samic.”

Izredno srečen si. Včasih, ko se zaveš, da kak božji otrok Boga zapusti, občutiš — sredi svojega intimnega miru in veselja — ljubečo bolečino, grenkobo, ki ne razburja niti ne vznemirja.

— Dobro, toda … uporabi vsa človeška in nadnaravna sredstva zato, da bo reagiral … in z gotovostjo zaupaj v Jezusa Kristusa! Tako se vode vselej vrnejo v svojo strugo.

Ne jezi se. Neodgovorno obnašanje mnogokrat bolj pomeni pomanjkanje razumnosti ali izobrazbe, kot pa primanjkljaj dobrega duha.

Treba bo od učiteljev, od vodij, zahtevati, da te praznine zapolnijo z odgovornim izpolnjevanjem svoje dolžnosti.

— Treba bo, da se izprašaš …, če se na katerem od teh položajev nahajaš ti.