Seznam točk

V apostolatu ubogaj, ne da bi se oziral na človeški položaj tistega, ki ukazuje, niti na to, kako ukazuje. Kar je nasprotno od tega, ni krepost.

Križev je mnogo: briljantnih, bisernih, smaragdnih, glaziranih, slonokoščenih …; pa tudi lesenih, kakršen je križ našega Gospoda. Vsi si zaslužijo isto češčenje, kajti križ nam govori o daritvi Boga, ki je postal človek. — Prenesi to razmišljanje v svojo pokorščino in ne pozabi, da se je On ljubeče — brez omahovanja! — oklenil lesa ter nam tam pridobil odrešenje.

Šele potem, ko boš pokoren, kar je znamenje pravilnega namena, opravi bratski opomin pod zahtevanimi pogoji in z izpolnjevanjem te dolžnosti boš okrepil edinost.

Če te dober prijatelj vdano in ljubeznivo na samem opozori na zadeve, ki omadežujejo tvoje vedenje, se v tebi dvigne prepričanje, da se moti: ne razume te. S to lažno prepričanostjo, ki je otrok tvoje nadutosti, boš zmeraj nepopravljiv.

— Zbujaš mi obžalovanje; manjka ti odločnosti za iskanje svetosti.

Če se razjeziš — včasih je to dolžnost, drugič je hiba —, naj traja le nekaj minut. Poleg tega pa vedno z ljubeznijo: ljubeznivo!

Kadar je potrebno koga popraviti, je treba ravnati jasno in ljubeznivo; z nasmehom na ustnicah, če je to primerno. Nikoli — ali zelo poredko — na silovit način.

Opravljajo. Nato pa sami poskrbijo, da ti nekdo takoj pride povedat, češ da “se govori” … — Podlost? — Brez dvoma. Vendar ne izgubljaj miru, saj ti njihov jezik ne bo mogel povzročiti nikakršne škode, če delaš pošteno … — Pomisli: kako so neumni, kako brezobzirni, kakšno pomanjkanje lojalnosti do njihovih bratov … in še posebno do Boga.

Ti pa se ne prepuščaj opravljanju zaradi narobe razumljene pravice do ugovora. Če moraš govoriti, se posluži bratskega opomina, kot svetuje evangelij.