Seznam točk
Nihče ni srečen na zemlji, dokler se za to ne odloči. Tako poteka pot: trpljenje — po krščansko! —, križ; božja volja, ljubezen; sreča tukaj in potem za vekomaj.
Po stezi ponižnosti pridemo, kamorkoli hočemo …, predvsem pa v nebesa.
Bojuj se proti robatosti svojega značaja, proti svoji sebičnosti, proti svojemu udobju, proti svojim antipatijam … Razen tega, da moramo biti soodrešeniki, bo nagrada, ki jo boš prejel — dobro premisli —, v neposrednem razmerju s setvijo, ki si jo opravil.
Čas je naš zaklad, “denar”, s katerim si kupimo večnost.
Če te kdaj vznemirja misel na našo sestro smrt, ker vidiš svojo majhnost, se opogumi in pomisli: Kakšno bo to nebo, ki nas čaka, ko se bo vsa lepota in veličina, vsa neskončna sreča in ljubezen Boga izlila v ubogo glineno posodo človeškega bitja ter jo večno nasičevala z vedno novo blaženostjo?
Kako se ob trčenju z grenko nepravičnostjo tega življenja poštena duša veseli, ko pomisli na večno Pravičnost svojega večnega Boga!
— In kljub poznavanju lastne bede ji z učinkovito željo uide Pavlov vzklik: “Non vivo ego” — zdaj ne živim jaz, Kristus živi v meni in živel bo večno.
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/surco/41303/ (8. Maj. 2024)