Seznam točk

Ne bodite duše ozkih poti, mladoletni moški ali ženske, kratkovidni, nezmožni zaobjeti naše nadnaravno krščansko obzorje kot božji otroci. Bog in drznost!

Drznost ni neprevidnost, niti nepremišljena vratolomnost, niti preprosta smelost.

Drznost je srčnost, kardinalna krepost, potrebna za življenje duše.

Odločil si se, bolj zaradi razmisleka kot iz gorečnosti in navdušenja. Čeprav si si želel čustev, ni bilo prostora zanje: izročil si se, ko si se prepričal, da tako hoče Bog.

In od tistega trenutka nisi več “občutil” nobenega resnega dvoma; pač pa mirno, vedro veselje, ki na trenutke kar prekipeva. Tako Bog poplača drznost ljubezni.

Prebral sem pregovor, zelo razširjen v nekaterih deželah: “Svet je od Boga, Bog pa ga daje v najem pogumnim,” in to mi je dalo misliti.

— Kaj čakaš?

Nisem apostol, kot bi moral biti. Sem … boječnež.

— Ali nisi morda plašen, ker je tvoja ljubezen majhna? — Reagiraj!

Težave so ti vzele pogum in postal si “previden, zmeren in objektiven”.

— Spomni se, da si zmeraj preziral te besede, če so sinonimi za strahopetnost, plahost in udobje.

Strah? Značilen je za tiste, ki vejo, da delajo slabo. Zate — nikoli.

Obstaja znatno število kristjanov, ki bi bili apostoli …, če jih ne bi bilo strah.

To so isti, ki se kasneje pritožujejo, ker jih Gospod — kot pravijo! — zapusti. Kaj pa oni delajo z Bogom?

Veliko nas je; z božjo pomočjo lahko pridemo kamorkoli, pravijo navdušeni.

— Zakaj potem obupuješ? Z božjo milostjo lahko postaneš svet in to je pomembno.

Kadar nas peče vest zaradi opustitve kakšnega dobrega dejanja, je to znak, da je Gospod hotel, da tega ne bi opustili.

— Zares. Poleg tega bodi prepričan, da bi ga z božjo milostjo “mogel” storiti.

Ne pozabimo: pri izpolnjevanju božje volje gremo preko težav … ali pod njimi … ali mimo njih. Vendar … jih premagamo!

Pri delu za širjenje apostolske dejavnosti beseda “ne” nikoli ni dokončen odgovor. Vztrajajte!