Seznam točk

Nihče ni srečen na zemlji, dokler se za to ne odloči. Tako poteka pot: trpljenje — po krščansko! —, križ; božja volja, ljubezen; sreča tukaj in potem za vekomaj.

“Servite Domino in laetitia!” — Služil bom Bogu z veseljem! Z veseljem, ki bo posledica moje vere, mojega upanja in moje ljubezni …, ki mora trajati večno, kajti, kot nam zagotavlja apostol, “Dominus prope est!” … — Gospod me spremlja od blizu. Zato bom hodil z Njim zares varno, saj je Gospod moj Oče … in z njegovo pomočjo bom izpolnil njegovo ljubeznivo voljo, četudi mi bo težko.

Nasvet, ki sem vam ga vztrajno ponavljal: bodite veseli, vedno veseli. — Naj bodo žalostni tisti, ki se ne štejejo za božje otroke.

Poskušam se popolnoma razdati, da bi moji mlajši bratje “stopali na mehko”, kakor nam vi pravite. V teh “neprijetnostih” je toliko veselja!

Nek drug človek vere mi je pisal: “Kadar si osamljen po sili razmer, takrat zares začutiš pomoč bratov. Ko razmišljam, da moram sedaj vse prenašati “sam”, mi pogosto pride na misel, da brez te “družbe, ki nas povezuje od daleč” — blagoslovljeno občestvo svetih! —, ne bi zmogel ohraniti tega optimizma, ki me napolnjuje.”

Ne pozabi, da je včasih potrebno ob sebi imeti nasmejane obraze.

“Vsi ste tako veseli, da človek tega ne bi pričakoval,” sem slišal pripomniti.

Od daleč prihaja hudičevo prizadevanje Kristusovih sovražnikov, ki neutrudno godrnjajo, da so Bogu predani ljudje “čemerni”. In žal jim nekateri izmed tistih, ki želijo biti “dobri”, pritrjujejo s svojimi “žalostnimi krepostmi”.

— Zahvaljujemo se ti, Gospod, ker si hotel uporabiti naša nadvse vesela življenja, da bi izbrisal to lažno karikaturo.

— Prosim te tudi, da tega ne bi pozabili.

Naj nihče na tvojem obrazu ne bere žalosti niti bolečine, kadar boš po svetu širil prijetni vonj svoje žrtve: božji otroci morajo biti vedno sejalci miru in veselja.

Veselje božjega moža, božje žene, mora biti prekipevajoče: vedro, nalezljivo, privlačno …; skratka, biti mora tako nadnaravno, tako prenosljivo in tako naravno, da še druge pritegne na krščanska pota.

“Zadovoljen?” — Nad tem vprašanjem sem se zamislil.

— Niso še odkrili besed, ki bi izrazile vse, kar človek občuti — v srcu in volji —, ko se zave, da je božji otrok.

Božič. Pišeš mi: “Ob svetem pričakovanju Marije in Jožefa tudi jaz nestrpno pričakujem Dete. Kako srečen bom v Betlehemu! Slutim, da me bo prevzelo veselje brez meja. Da! In z Njim se hočem znova roditi tudi jaz …”

— Ko bi se le uresničila ta tvoja želja!

Iskren sklep: napraviti drugim pot prijetno in lahko, saj življenje s seboj prinaša že dovolj grenkobe.

Mnogi se počutijo nesrečne ravno zato, ker imajo vsega preveč. — Kristjani, če se resnično obnašajo kot božji otroci, bodo prenašali neudobje, vročino, trud, mraz … Vendar jim nikdar ne bo manjkalo veselja, kajti to — vse to! — odloči ali dopusti On, ki je vir resnične sreče.

Sredi obzorja ljudi brez vere, brez upanja; sredi umov, ki se na meji utesnjenosti razburjajo in iščejo smisel življenja, si ti našel cilj: Njega!

In to odkritje bo v tvoje življenje nenehno vbrizgavalo novo veselje, te preoblikovalo in ti dnevno prinašalo neizmerno množino lepih stvari, ki so ti bile nepoznane in kažejo veselo razsežnost te široke poti, ki te vodi k Bogu.

Tvoja sreča na zemlji je istovetna s tvojo zvestobo veri, čistosti in poti, ki ti jo je Gospod zaznamoval.

Zahvali se Bogu, ker si srečen, v globokem veselju, ki ne zna biti hrupno.

Z Bogom, sem si mislil, se mi vsak dan zdi bolj privlačen. Živim po “koščkih”. Enkrat zaznam veličastnost kakšne podrobnosti; drugič odkrijem obzorje, ki ga prej nisem opazil … Če bo šlo tako naprej, ne vem, kaj se bo zgodilo čez čas.

Nato sem opazil, da mi On zagotavlja: Vsak dan bo večje tvoje zadovoljstvo, ker se boš bolj in bolj poglabljal v božansko pustolovščino, v tako velik “zaplet”, v katerega sem te spravil. In ugotovil boš, da te Jaz ne zapustim.

Veselje je posledica izročitve. Potrjuje se ob vsakem obratu okrog črpalnega kolesa.

Kakšno nespremenljivo veselje ti vzbuja tvoja izročitev Bogu! … In kolikšna mora biti tvoja skrb in kolikšno hrepenenje, da bi bili vsi deležni tvojega veselja!

Vse, kar te sedaj skrbi, je zaobseženo v enem nasmehu, ki prihaja iz ljubezni do Boga.

Optimizem? Vedno! Tudi kadar grejo stvari navidez slabo: morda je to trenutek, da zapoješ Slavo, ker si se zatekel k Njemu, od Njega pa ne more priti nič drugega kot dobro.

Upati ne pomeni zagledati luč, temveč z zaprtimi očmi zaupati, da jo Gospod v polnosti poseduje in v tej jasnosti živi. On je Luč.

Dolžnost vsakega kristjana je prinašati mir in srečo v različna okolja sveta, v trdnem in veselem križarskem pohodu, ki zgane celo uvela in trhla srca ter jih povzdigne proti Njemu.

Če v kali zatreš kakršnokoli znamenje zavisti in če se iskreno veseliš ob uspehih drugih, ne boš izgubil veselja.