Seznam točk

V knjigi »Kovačnica« je 8 točka na temo Kreposti → človeške.

V tebi mora biti zmernost, srčnost, čut za odgovornost, ki ga mnogi pridobijo z leti, s starostjo. Vse to boš dosegel že mlad, če mi ne izgubiš nadnaravnega čuta božjega otroka: kajti več kakor starcem ti bo On dal teh lastnosti, ki so potrebne za tvoje apostolsko delo.

S svojim življenjem pobožnosti se boš naučil kreposti, ki so lastne položaju, ki ga imaš kot božji otrok, kot kristjan.

— In skupaj s temi krepostmi, boš pridobil celo paleto duhovnih vrednot, ki se zdijo majhne, a so velike; dragi kamni, ki se bleščijo, ki jih moramo pobirati po poti, da bi jih v služenju ljudem prinesli k vznožju božjega prestola: preprostost, veselje, lojalnost, mir, drobne odpovedi, usluge, ki ostanejo neopažene, zvesto izpolnjevanje dolžnosti, prijaznost …

Ne bodi udobnež! Ne čakaj na novo leto za sprejemanje sklepov: vsak dan je dober za dobre odločitve. »Hodie, nunc!« — Danes, zdaj!

Ponavadi so ljudje, ki čakajo na novo leto, da bi začeli, ubogi malodušneži …, kajti poleg tega … nazadnje sploh ne začnejo!

Spodbujaj svoje plemenite, človeške vrline. Lahko bo to začetek zgradbe tvoje svetosti. Obenem pa se spomni, da je treba pri služenju Bogu — kot sem ti že nekoč rekel — sežgati vse, celo tisti “kaj bodo rekli”, celo to, kar imenujejo ugled, če bi bilo potrebno.

Delaj z veseljem, z mirom, v božji navzočnosti.

— Na ta način boš svojo nalogo izvršil tudi z zdravo pametjo: dospel boš do konca, četudi te bo grabila utrujenost, dobro jo boš dokončal … in tvoja dela bodo ugajala Bogu.

Močan vtis je name naredila ustrežljivost — popustljivost in nepopustljivost — tistega učenega in svetega moža, ki je dejal: Z vsem se lahko sprijaznim, razen z žalitvijo Boga.

Gospod! si mu zagotavljal, všeč mi je biti hvaležen; tak hočem biti vedno do vseh.

— Torej poglej: ti nisi kamen … niti hlod … niti mula. Ne spadaš med ta bitja, ki izpolnjujejo svoje poslanstvo tu spodaj. To pa zato, ker te je Bog hotel ustvariti kot moškega ali žensko — kot svojega otroka — … in te ljubi »in caritate perpetua« — z večno ljubeznijo.

— Ti je všeč biti hvaležen? Boš glede Gospoda v tem delal izjemo? — Prizadevaj si, da tvoje dnevno zahvaljevanje silovito prodre iz tvojega srca.

Velikokrat si me slišal govoriti o apostolatu »ad fidem«.

Še vedno sem istega mnenja: kako čudovito delo nas čaka po vsem svetu, med ljudmi, ki ne poznajo prave vere ter so kljub temu plemeniti, velikodušni in veseli!