Seznam točk

Okrog tebe je veliko ljudi in nimaš pravice biti ovira za njihov duhovni blagor, za njihovo večno srečo.

— Imaš obveznost, da si svet: da ne pustiš na cedilu Boga, ki te je izvolil; pa tudi ne teh bitij, ki veliko pričakujejo od tvojega krščanskega življenja.

Kdor se preneha boriti, povzroči škodo Cerkvi, svoji nadnaravni dejavnosti, svojim bratom, vsem dušam.

— Izprašaj se: ali ne moreš v svoj duhovni boj vnesti več gorečnosti iz ljubezni do Boga? — Jaz molim zate … in za vse. Tudi ti tako delaj.

Svetnik! Božji otrok bi moral pretiravati v kreposti, če je v tem sploh mogoče pretiravati …, kajti drugi se bodo gledali v njem kakor v ogledalu in samo, če bo ciljal zelo visoko, bodo oni obstali na neki srednji točki.

Ne zanemarjaj navade bratskega opomina, ki je jasen dokaz za nadnaravno krepost ljubezni. Težko je; bolj udobno se je izogniti. Bolj udobno! Ni pa nadnaravno.

— In za te opustitve boš odgovarjal Bogu.

Če znaš imeti druge rad in med vsemi ljudmi širiš to ljubeznivost — Kristusovo ljubezen, fino, rahločutno — boste drug drugega podpirali: in kdor bi padel, bo zaradi te bratske moči čutil oporo — in nujnost — da bi bil Bogu zvest.

Če si bil izbran, poklican od božje ljubezni, da bi mu sledil, si mu dolžan odgovoriti … imaš pa tudi nič manjšo dolžnost, da vodiš, da prispevaš k svetosti in k dobri poti svojih bratov ljudi.

— Kdaj se boš odločil …!

Mnogi okrog tebe živijo požrtvovalno življenje iz preprosto človeškega razloga; ta uboga bitja se ne spominjajo, da so božji otroci, in se morda tako obnašajo samo iz napuha, da bi izstopali, da bi v prihodnosti dosegli udobnejše življenje: odpovejo se vsemu!

In ti, ki imaš sladko breme Cerkve, svojih bližnjih, svojih sodelavcev in prijateljev, razloge, zaradi katerih se je vredno iztrošiti, kaj delaš? S kakšnim čutom za odgovornost se odzivaš?

Ob neizmernem obzorju duš, ki nas čakajo, ob tej dragoceni in strašni odgovornosti ti bo morda prišlo na misel isto, kar si včasih mislim sam: Jaz naj prispevam k temu velikemu delu? Jaz, ki sem tako majhen?

— Takrat morava odpreti evangelij in gledati, kako Jezus ozdravi slepega od rojstva: z blatom, narejenim iz zemeljskega prahu in sline. In to je zdravilo, ki daje luč slepim očem!

To sva ti in jaz. Poznava svojo šibkost, svojo nevrednost, toda — z božjo milostjo in z najino dobro voljo — sva zdravilo za oči, da bi svetila, da bi dajala moč drugim in sebi.

Delo našega osebnega posvečevanja vpliva na svetost mnogih duš in božje Cerkve.

Gospodovo polje je rodovitno in njegovo seme dobro. Zato, kadar se v tem našem svetu pojavi ljuljka, ne dvomi: slabo so se odzvali ljudje, zlasti kristjani, ki so zaspali in pustili zemljo nezavarovano pred sovražnikom.

— Ne pritožuj se, da je neplodna; namesto tega pa izprašaj svoje ravnanje.

Na tebi — kljub tvojim strastem — sloni odgovornost za svetost, za krščansko življenje drugih, za učinkovitost ostalih.

Ti nisi zobato kolo, ki leži sámo zase. Če se ustaviš, koliko drugih lahko upočasniš ali jih oškoduješ!

Pomisli na svojo mater, sveto Cerkev, in upoštevaj, da če eden od udov boleha, boleha vse telo.

— Tvoje telo potrebuje vsakega od udov, ampak vsak izmed udov potrebuje celotno telo. — Gorje, če bi moja roka nehala izpolnjevati svojo dolžnost … ali če bi srce prenehalo biti!