Seznam točk

Ne bom ti nehal ponavljati zato, da bi se ti dobro vtisnilo v dušo: Pobožnost! Pobožnost! Pobožnost! Kajti, če se pregrešiš zoper ljubezen, bo to zaradi bornega notranjega življenja, ne zato, ker imaš slab značaj.

S svojim življenjem pobožnosti se boš naučil kreposti, ki so lastne položaju, ki ga imaš kot božji otrok, kot kristjan.

— In skupaj s temi krepostmi, boš pridobil celo paleto duhovnih vrednot, ki se zdijo majhne, a so velike; dragi kamni, ki se bleščijo, ki jih moramo pobirati po poti, da bi jih v služenju ljudem prinesli k vznožju božjega prestola: preprostost, veselje, lojalnost, mir, drobne odpovedi, usluge, ki ostanejo neopažene, zvesto izpolnjevanje dolžnosti, prijaznost …

Vselej ko vstopim v kapelo, rečem Gospodu — znova sem postal otrok — da ga ljubim bolj kot kdorkoli.

Tudi če si misliš, da je v tebi samo besedičenje, kadar govoriš z Gospodom, ga prosi za večjo izročitev, za odločnejše napredovanje v krščanski popolnosti: naj te še bolj vžge!

Ne ustavi se pri tem, da Tolažniku govoriš, poslušaj ga!

V svoji molitvi premišljuj, kako te je življenje otroštva, ko si globoko odkril, da si božji otrok, navdalo s sinovsko ljubeznijo do Očeta; pomisli, kako si pred tem šel po Mariji k Jezusu, ki ga častiš kot njegov prijatelj, kot brat, kot zaljubljenec, kar tudi si …

Potem ko si prejel ta nasvet, si razumel, da si doslej vedel za prebivanje Svetega Duha v tvoji duši, da bi jo ta posvetil …, vendar nisi “razumel” te resnice o njegovi navzočnosti. Potreben je bil ta namig: sedaj čutiš ljubezen znotraj sebe; in želiš se družiti z njim, biti njegov prijatelj, njegov zaupnik …, mu olajšati delo glajenja, izkoreninjanja, vžiganja …

Tega ne bom znal storiti! si pomislil. — Poslušaj ga, ti ponavljam. On ti bo dal moči, On bo naredil vse, če ti hočeš …, saj gotovo hočeš!

— Moli k njemu: Božanski Gost, Učitelj, Luč, Vodnik, Ljubezen, naj te znam lepo gostiti in poslušati tvoje nauke ter se vneti, ti slediti in te ljubiti.

Vztrajaj prostovoljno in z ljubeznijo — čeprav čutiš sušo — v svojem življenju pobožnosti. In naj te ne moti, če se zalotiš pri štetju minut ali dni, ki manjkajo do konca kakšne norme pobožnosti ali do zaključka naloge, kakor slab šolar, ki z medlim zadovoljstvom sanja o koncu letnika; ali kot zapornik, ki upa na vrnitev k svojim zvijačam, kakor hitro mu bodo odprli vrata zapora.

Vztrajaj — ponavljam — z učinkovito in dejansko voljo, in niti za trenutek ne opuščaj želje, da bi opravil in izkoristil ta sredstva pobožnosti.

Ljudje ne znamo Jezusu izkazovati miline v pozornostih, ki jih ubogi neotesani fantje, vendar kristjani, dnevno izkazujejo svojemu nesrečnemu bitjecu — ženi, otroku, prijatelju — ki je ubogo kakor oni.

— To dejstvo bi nas moralo vzbuditi.

Vsak kristjan mora iskati in biti v stiku s Kristusom, da bi ga lahko ljubil vedno bolj. — To je tako kot pri zaročenosti: biti skupaj je potrebno, kajti če dva nista skupaj, se ne moreta imeti rada. Naše življenje pa je življenje ljubezni.

Postajaj vsak dan bolj “rimski”, ljubi to blaženo lastnost, ki krasi otroke edine in resnične Cerkve, kajti tako je hotel Jezus Kristus.

Čeprav v molitvi prejmeš le malo luči, čeprav se ti zdi mučna, suha …, moraš vedno z novim in gotovim pogledom upoštevati potrebo po vztrajanju v vseh podrobnostih svojega življenja pobožnosti.

Če manjka pobožnost — ta vez, ki nas močno združuje z Bogom, po Njem pa z drugimi, kajti v drugih vidimo Kristusa — potem ni mogoče preprečiti needinosti, skupaj z izgubo vsakršnega krščanskega duha.