Seznam točk

Naj te ne bo sram odkriti, da v srcu nosiš »fomes peccati« — nagnjenje k slabemu, ki te bo spremljalo, dokler boš živ, kajti nihče ni prost tega bremena.

Ne sramuj se, saj nam je Gospod, ki je vsemogočen in usmiljen, dal vsa primerna sredstva za premagovanje tega nagnjenja: zakramente, življenje pobožnosti, posvečeno delo.

— Vztrajno jih uporabljaj, pripravljen začenjati in znova začenjati, ne da bi izgubil pogum.

Gospod, osvobôdi me samega sebe!

Neizbrisni spomin na od Boga prejete usluge mora biti vedno močna gonilna sila; še toliko bolj pa ob uri stiske.

Obstaja le ena smrtna bolezen, ena sama pogubna napaka: sprijaznjenje s porazom, ko se človek ne zna boriti v duhu božjih otrok. Če manjka ta osebni trud, duša ohromi in obleži sama, nezmožna sadov …

— S to strahopetnostjo človeško bitje Gospoda prisili, da izreče besede, ki jih je On slišal od hromega ob kopeli Betésda: »Hominem non habeo!« — Nimam človeka!

— Kakšna sramota, če Jezus v tebi ne bi našel moža, žene, ki ju pričakuje!

»Nam, et si ambulavero in medio umbrae mortis, non timebo mala.« — Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ničesar ne bojim. Niti moje šibkosti niti sovražnikove skušnjave me ne bodo skrbele, »quoniam tu mecum es« — ker je Gospod z menoj.

Nikoli ne izgubljaj poguma, kajti Gospod ti je vedno pripravljen dati potrebno milost za tisto novo spreobrnjenje, ki ga potrebuješ, za vzpon na nadnaravnem področju.

Uri se v kreposti upanja in vztrajaj — zaradi Boga, pa čeprav ti je težko — v dobro dokončanem delu, prepričan, da tvoj trud pred Gospodom ni zaman.

Čakaš na zmago, na konec bitke …, pa ne pride?

— Zahvaljuj se Gospodu, kot da bi cilj že dosegel, in izrôči mu svojo nepotrpežljivost: »vir fidelis loquetur victoriam« — zvesti človek bo z veselim petjem slavil zmago.