Seznam točk

Sredi tolikšne sebičnosti, tolikšne brezbrižnosti — vsakdo gleda samo na svoje zadeve! — se spominjam tistih lesenih osličkov, močnih, krepkih, kako so v drncu tekali po mizi … — Eden je izgubil taco. Vendar je šel naprej, ker se je opiral na druge.

Dobro sem te razumel, ko si sklenil: V bistvu ne zmorem doseči ravni oslička …, oslička, ki je bil Jezusov prestol, na katerem je vstopil v Jeruzalem. Ostajam na sramotnem kupu umazanih cunj, ki bi ga preziral tudi najrevnejši cunjar.

Pa sem ti dejal: Kljub vsemu te je Gospod izbral in hoče, da si njegovo orodje. Zato se mora dejstvo — resnično dejstvo — da vidiš svojo bedo, spremeniti v razlog več, da se Bogu zahvališ za njegov klic.

Kako čudovito se božjim otrokom prilegajo te besede svetega Ambroža! Govori o osličku, privezanem k oslici, ki ga je Jezus potreboval za svoje zmagoslavje, in pri tem dodaja: “Samo Gospodov ukaz ga je mogel odvezati. Izpustile so ga roke apostolov. Za takšno dejanje je potreben določen način življenja in posebna milost. Bodi tudi ti apostol, da boš mogel osvobajati tiste, ki so ujeti.”

— Dovoli mi, da ti znova razložim to besedilo: kolikokrat bomo na Jezusov ukaz morali razvezati vezi duš, ker jih bo On potreboval za svoje zmagoslavje! Naj bodo apostolske naše roke in naša dejanja in naše življenje … Potem nam bo Bog dal tudi apostolsko milost, da bi strli verige vklenjenih.