Seznam točk

— Bog je moj Oče! — Če o tem premišljuješ, se ne boš oddaljil od te tolažilne misli.

— Jezus je moj zaupen prijatelj! (še eno odkritje) — ki me ljubi z vso božansko norostjo svojega srca.

— Sveti Duh je moj Tolažnik! — ki me ves čas vodi na moji poti.

Dobro pomisli. — Ti si od Boga … in Bog je tvoj.

Gospod, radi se skrijemo v tvojo ranjeno dlan. Tesno nas stisni! Izžemi nas! Naj se znebimo vse zemeljske bede, naj se očistimo, se vnamemo, naj bomo prepojeni s tvojo krvjo!

— Potem pa nas zaženi daleč, daleč, v hrepenenju po žetvi, po vsak dan plodovitejšem sejanju iz ljubezni do Tebe.

Sam sebi se zdim kot ubog ptiček, ki je bil navajen letati samo z drevesa na drevo, kvečjemu do balkona v tretjem nadstropju …, nekega dne je celo zbral pogum in se povzpel na streho skromne hiše, ki ni bila ravno nebotičnik …

Kar naenkrat pa našega ptiča zgrabi orel — po pomoti ga je zamenjal za mladiča svoje vrste — in v njegovih mogočnih krempljih se ptiček dviga, dviga se zelo visoko, nad gore in zasnežene vrhove, nad bele in modre in rožnate oblake, in še više, dokler ne gleda naravnost v sonce … Tedaj pa orel ptička spusti in mu reče: Pojdi, lêti! …

— Gospod, naj ne začnem spet letati tik ob zemlji! Naj me vselej razsvetljujejo žarki božanskega Sonca — Kristusa — v evharistiji! Naj se moj let ne prekine, dokler ne najdem počitka v tvojem Srcu!

Vsak dan obnavljaj učinkovito željo, da bi se izničil, da bi se odrekal, da bi pozabil na samega sebe, da bi hodil »in novitate sensus«, v novem življenju, ter to našo bedo zamenjal za vso skrito in večno božjo veličino.

Živiš zadovoljno, zelo srečno, čeprav včasih občutiš prasko žalosti in skoraj običajno zaznavaš tudi resnično usedlino potrtosti.

— Ta sreča in ta tesnoba lahko živita druga ob drugi, vsaka v svojem “človeku”: prva v novem, druga v starem.

Občuduj ta prijetni nesmisel kristjanovega položaja: naša lastna beda nas vodi, da se zatečemo k Bogu, da se “pobožanstvimo”, in z Njim zmoremo vse.

Malenkosti in drobnarije, ki jim ničesar ne dolgujem, od katerih ničesar ne pričakujem, zaposlujejo mojo pozornost bolj kot moj Bog? S kom sem, kadar nisem z Bogom?

Bodi Jezusu hvaležen za gotovost, ki ti jo daje! To namreč ni trma, ampak božja luč, ki ti omogoča, da si trden kakor na skali, medtem ko je bila drugim — čeprav so tako dobri — namenjena žalostna vloga in se zdi, kot da se pogrezajo v pesek … brez temelja vere.

Prôsi Gospoda, naj se zahteve kreposti vere izpolnijo v tvojem življenju in v življenju vseh ljudi.

Ne veš, ali napreduješ in v kolikšni meri … — Čemu bi ti koristil ta podatek? …

— Pomembno je, da vztrajaš, da tvoje srce gori v ognju, da vidiš več svetlobe na obzorju …; da si prizadevaš za naše namene, da jih zaslutiš — čeprav jih ne poznaš — in da zanje moliš.

Nikoli si ne moremo pripisovati moči Jezusa, ki hodi med nami. Gospod pride mimo in preoblikuje duše, kadar se vsi postavimo blizu Njega z enim samim srcem, z enim samim čutenjem, z eno samo željo biti dobri kristjani; toda glavni je On, ne ti ne jaz. To je Kristus, ki prihaja mimo!

— Poleg tega pa ostaja v naših srcih — v tvojem in v mojem! — ter v naših tabernakljih.

— Jezus prihaja mimo in Jezus ostane. Ostaja v tebi, v vsakem izmed vas in v meni.

Bodi velikodušen! Ne prôsi Jezusa niti za eno tolažbo!

— Zakaj? si me vprašal. Zato, sem ti odgovoril, ker dobro veš, da četudi se zdi, da je ta naš Bog daleč, prebiva v središču tvoje duše in daje božji značaj vsemu tvojemu življenju!