Seznam točk

Jezus je hudiču, princu teme, rekel ne. In takoj se pokaže luč. Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli. Jezus je prestal preizkušnjo. Resnično preizkušnjo, kajti, razlaga sveti Ambrož, "kot Bog se ni poslužil svoje moči (čemu bi nam sicer služil njegov zgled?), ampak je kot človek uporabil pomoč, ki je njemu in nam skupna."

Hudič je na zvit način navajal Staro zavezo: Svojim angelom je zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih. A Jezus je s tem, ko ni hotel preizkušati svojega Očeta, vrnil svetopisemskemu odlomku pravi smisel. Kot nagrada za zvestobo pa pridejo, ko pride čas, služabniki Boga Očeta in mu strežejo.

Dobro je premišljevati o načinu, kako je Satan skušal našega Gospoda Jezusa Kristusa: svoje besede utemeljuje z besedili iz svetih knjig, jih izkrivlja, in bogokletno iznakazi njihov pomen. Jezus se ne pusti zavesti, Beseda, ki je meso postala, dobro pozna Božjo besedo, zapisano za odrešenje ljudi, ne pa za ustvarjanje zmede in obsodbo. Kdor je z Jezusom Kristusom združen v ljubezni, lahko zaključimo, se ne bo nikdar pustil prevarati zahrbtnemu izrabljanju Svetega pisma, ker ve, da je skušati zmesti krščansko prepričanje običajno hudičevo delo, pri čemer zvijačno uporablja besede neskončne Modrosti in se trudi — iz luči —, napraviti temo.

Oglejmo si še poseg angelov v Jezusovo življenje, da bomo bolje razumeli njihovo poslanstvo — angelsko poslanstvo —, v življenju vsakega človeka. Krščansko izročilo opisuje angele varuhe kot velike prijatelje, ki jih je Bog postavil k vsakemu človeku, da ga spremljajo na njegovih potih. Zato nas vabi, da stopimo v stik z njimi, da se zatečemo k njim.

Ko nas Cerkev vabi k premišljevanju teh odlomkov iz Kristusovega trpljenja, nas spominja, da je tudi v postnem času, ko priznavamo, da smo grešniki, polni bednosti, potrebni očiščenja, prostor za veselje. Postni čas je obenem čas trdnosti in radosti; navdati se moramo s pogumom, saj nam Gospodove milosti ne bo manjkalo, ker bo Bog ob naši strani in nam bo poslal svoje angele, da bodo naši sopotniki, previdni svetovalci na naši poti, naši sodelavci v vseh naših nalogah. In manibus portabunt te, ne forte offendas ad lapidem pedem tuum, nadaljuje psalm, angeli te bodo nosili na rokah, da z nogo ne udariš ob kamen.

Je pa treba znati ravnati z angeli. Moraš se obrniti nanje sedaj, povedati svojemu angelu varuhu, da te nadnaravne vode postnega časa niso spolzele mimo tvoje duše, temveč so prodrle v globočino, ker si skesanega srca. Prosi jih, naj posredujejo Gospodu tvojo dobro voljo, ki je po Božji milosti vzklila v naši bednosti kot lilija, ki zraste na gnojišču. Sancti Angeli, Custodes nostri: defendite nos in proelio, ut non pereamus in tremendo iudicio. Sveti angeli varuhi, branite nas v boju, da ob strašni sodbi ne bomo pogubljeni.

Ego cogito cogitationes pacis et non afflictionis, imam načrte blaginje in ne nesreče, pravi Gospod. Bodimo ljudje miru, ljudje pravičnosti, delajmo dobro, in Gospod za nas ne bo sodnik, temveč Prijatelj, Brat, Ljubezen.

Naj nas na tej — veseli! —, poti po svetu spremljajo Božji angeli. Sveti Gregor Veliki piše: "Pred rojstvom Odrešenika smo izgubili prijateljstvo angelov. Izvirni greh in naši vsakodnevni grehi so nas oddaljili od njihove sijoče čistosti … Toda od trenutka, ko smo priznali svojega Kralja, so nas angeli priznali za svoje rojake.

In ker je Kralj nebes želel prevzeti naše zemeljsko meso, se angeli ne oddaljijo več od naše stiske. Ne drznejo si imeti za manjvredno od svoje to naravo, ki jo častijo in vidijo, da jih presega ter se poveličuje v osebi Kralja nebes. Tako se jim ne zdi več neprimerno, da bi človeka imeli za svojega prijatelja."

Marija, sveta mati našega Kralja, Kraljica našega srca, skrbi za nas, kot to zna samo ona. Usmiljena mati, prestol milosti, prosimo te, da bi znali v svojem življenju in življenju vseh, ki nas obdajajo, verz za verzom sestaviti preprosto pesem ljubezni, quasi flumen pacis, kot reka miru. Kajti ti si morje brezkončnega usmiljenja: Vse reke tečejo v morje, a morje se ne prenapolni.