Seznam točk

S svojo domišljavostjo si videti neprijeten in zoprn, smešiš sebe in, kar je še huje, zmanjšuješ učinkovitost svojega apostolskega življenja.

Ne pozabi, da lahko celo povprečnež greši, ker je preveč pameten.

Povedali so mi, da imaš dar in “privlačnost”, da na svojo pot pripelješ tudi druge.

Bogu se zahvali za ta dar: da si orodje, ki išče druga orodja!

Daj no, reci mu, da je smešen! — Povej mu, da je prišel iz mode. Neverjetno, da še vedno obstajajo ljudje, ki so prepričani, da je kočija primerno prevozno sredstvo … — To velja za tiste, ki se vračajo k voltairjanstvu napudranih lasulj ali zastarelim liberalizmom 19. stoletja.

Naj ne bo nikogar, ki bi v stikih s tabo lahko rekel to, kar je nekdo upravičeno vzkliknil: “Poštenjakov imam do tukaj …” in z roko pokazal vrh glave.

V apostolskem delu ni opravičila za neposlušnost, niti za dvoličnost. — Vedi, da preprostost ni nerazumnost niti nepremišljenost.

Pusti ta “izraz zadostnosti”, ki od tvoje duše oddaljuje tiste, ki se ti približajo. — Poslušaj. In govori preprosto: le tako se bo širilo in postajalo plodnejše tvoje apostolsko delo.

Tiste besede, ki si jih omahujočemu prijatelju pravočasno prišepnil na uho; tisti pogovor, ki usmerja in si ga znal izzvati v primernem trenutku; ter strokovni nasvet, ki je izboljšal njegovo delo na univerzi; obzirna brezobzirnost, s katero mu odpiraš neslutena obzorja gorečnosti … Vse to je “apostolat zaupanja”.

“Apostolat obeda” je prastaro gostoljubje očakov z bratsko toplino Betanije. — Kadar ga izvajamo, se zdi, da na čelu mize vidimo Jezusa, tako kot v Lazarjevi hiši.

Nujno je znova pokristjaniti ljudske praznike in običaje. — Nujno je preprečiti, da za javne prireditve ne bi bilo druge izbire, kot da so ali plehke ali poganske.

Prosi Gospoda, da bi se našel kdo, ki bi deloval na tem nujnem področju, ki ga lahko imenujemo “apostolat zabave”.

O “apostolatu dopisovanja” si mi napravil pravi hvalospev. — Pisal si mi: “Ne vem, kaj in kako bi dal na papir, da bi koristilo temu, ki bo pismo prejel. Ko začnem pisati, rečem svojemu angelu varuhu, da mora imeti vse, kar napišem, neko korist. In čeprav ne povem nič drugega kot neumnosti, mi nihče ne bo mogel odvzeti — pa tudi njemu ne — časa, ki sem ga namenil prošnji za to, kar vem, da najbolj potrebuje duša tega, ki mu je pismo namenjeno.”

Človeška značilnost je, da malo cenimo to, kar je poceni. — Zaradi tega sem ti svetoval “apostolat nedarovanja”.

Nikoli ne zavrni pravičnega in zasluženega plačila za delo na svojem poklicnem področju, če je tvoj poklic sredstvo tvojega apostolata.