Seznam točk

Ne prerekajte se. — Prepir navadno ne prinese svetlobe, ker jo zatemni strast.

Sebičnež. — Ti zmeraj “po svoje”. — Videti je, da nisi sposoben občutiti Kristusovega bratstva: v drugih ne vidiš bratov, temveč tekmece.

Čutim, da boš globoko padel. — In ko boš na dnu, boš od drugih pričakoval ljubezen, ki jim jo ti danes odrekaš.

Tvoj značaj je nestanoviten: prav v vse vtakneš svoj nos! Biti hočeš sol za prav vsako jed … In — ne jezi se, ker bom rekel kar naravnost — nisi ravno najboljša sol, saj se ne moreš kot sol raztopiti in postati neopazen.

Manjka ti duh požrtvovalnosti. Preveč je v tebi duha radovednosti in razkazovanja.

Kako čudovita je sveta čistost! Vendar ni sveta in tudi ne ljuba Bogu, če je ne spremlja ljubezen.

Ljubezen je seme, ki bo zraslo in dalo čudovite sadeže, če ga zalivamo s čistostjo.

Brez ljubezni je čistost nerodovitna in njena jalova voda spremeni dušo v močvirje, v umazano mlako, iz katere se dviga smrad napuha.

Ne premaguješ samega sebe, ne mrtvičiš se, ker si napuhnjen. — Živiš spokorno? Ne pozabi, da je napuh združljiv s pokoro … — Nadalje: tvoja žalost ob padcu, ob pomanjkanju velikodušnosti, je to pravo trpljenje ali zgolj odraz jeze, ker vidiš, kako majhen in nemočen si? — Kako daleč si od Jezusa, če nisi ponižen, … pa čeprav zaradi tvojega bičanja vsak dan poganjajo novi cvetovi!

Žalost, pobitost. Nič me ne čudi: to je oblak prahu, ki ga je dvignil tvoj padec. Toda, dovolj je bilo! Ali ga ni veter milosti odgnal daleč?

V nasprotnem primeru bi tvoja žalost — če je ne odženeš — utegnila postati preobleka tvojega napuha. — Si mar mislil, da si popoln in brez greha?

S svojo domišljavostjo si videti neprijeten in zoprn, smešiš sebe in, kar je še huje, zmanjšuješ učinkovitost svojega apostolskega življenja.

Ne pozabi, da lahko celo povprečnež greši, ker je preveč pameten.

Če ti pokorščina ne prinese miru, si ošaben.

Te zmerjajo? — Ne jezi se, kot ti svetuje tvoj napuh. — Pomisli: kako zelo me ljubijo! Kaj vse so šele zamolčali!