Seznam točk

Otroci … si še kako prizadevajo, da bi se pred starši dostojno vedli!

Kraljevi otroci v prisotnosti svojega očeta skušajo ohraniti kraljevsko dostojanstvo.

In ti … ali ne veš, da si vedno pred velikim kraljem, svojim Bogom Očetom?

Treba je biti prepričan, da je Bog vedno z nami. — Živimo, kakor da je Gospod nekje daleč, tam, kjer svetijo zvezde, pozabljamo pa, da je tudi vedno z nami.

In je kot ljubeč Oče — vsakega izmed nas ima raje kot vse matere tega sveta svoje otroke —, ki nam pomaga, nas navdihuje, blagoslavlja … in nam odpušča.

Kolikokrat so se obrazi naših staršev razvedrili, ko smo jim, potem ko smo bili poredni, rekli: “Ne bom nikoli več!” — Potem pa smo mogoče še istega dne ušpičili isto … — In naš oče nas je z narejeno jezo v glasu in z resnim izrazom na obrazu kaznoval … hkrati pa je bilo njegovo srce polno nežnosti, ker je poznalo našo šibkost in je reklo: “Ubogi otrok, kako zelo se trudi, da bi bil priden!”

Treba si je zapisati in vtisniti globoko v spomin, da je Gospod, ki je poleg nas in v nebesih, naš Oče, najboljši Oče.

“Gospod,” mi je rekel tisti fant (le kaj neki je z njim?), ki je bil dober študent na La Central, “razmišljal sem o tem, kar ste rekli … da sem božji otrok! In zalotil sem se na ulici, z dvignjeno glavo in napuhom v duši … božji otrok!”

Mirne vesti sem mu svetoval, naj goji svoj “napuh”.

Otrok, vsak dan mu izroči … celo svoje slabosti.

Dobri otrok, večkrat na dan reci Jezusu: ljubim te, ljubim te, ljubim te …

Delo te tako izčrpava, da ne moreš moliti. Vedno si v navzočnosti tvojega Očeta. — Če ne govoriš z Njim, Ga vsaj od časa do časa poglej kot majhen otrok … In On se ti bo nasmehnil.

Naša volja, z milostjo, je pred Bogom vsemogočna. — Če spričo neštetih žalitev proti Gospodu z odločno voljo rečemo Jezusu, naprimer, ko se vozimo s tramvajem: “Bog moj, hotel bi tolikokrat obuditi ljubezen in zadoščevanje, kolikor je med vožnjo obratov na kolesu tega vozila,” potem smo Jezusa v tistem trenutku zares ljubili in mu zadostili, kakor smo si tudi želeli.

Takšne “neumnosti” še vedno sodijo k duhovnemu otroštvu. To je neskončni dialog med nedolžnim otrokom in Očetom, ki je navdušen nad svojim otrokom:

— Povej mi, kako zelo me imaš rad! — In malček zlogujoče odgovarja: To-li-ko mi-li-jo-nov.

Če živiš “otroško življenje”, moraš biti, ravno zaradi tega, ker si otrok, duhovno sladkosneden. — Spomni se, kot to počno tvoji vrstniki, na vse tiste dobrote, ki jih hrani tvoja Mati.

In to večkrat na dan. — Dovolj je že trenutek: Marija … Jezus … tabernakelj … obhajilo … ljubezen … trpljenje … verne duše v vicah … ti, ki se bojujejo: papež, duhovniki … verujoči … tvoja duša … duše tvojih domačih … angeli varuhi … grešniki …