Seznam točk

Pojdi z velikodušnostjo in mu kot otrok reci: kaj mi boš dal, če zahtevaš “to” od mene?

Bodi še drznejši. Kadar kaj potrebuješ, izhajaj sicer vedno iz “fiat”, a ne prosi, temveč reci: “Jezus, hočem to in ono,” kajti tako prosijo otroci.

Biti majhen: velika drznost je otroška lastnost. — Kdo hoče … luno z neba? — Kdo se ne ozira na nevarnosti, da bi uresničil svojo željo?

“Vlijte” v “takega” otroka mnogo božje milosti, željo po izvrševanju Njegove volje, veliko ljubezen do Jezusa, vso človeško vednost, ki jo more pridobiti njegova sposobnost …, pa boste imeli upodobljene sedanje apostole, kakršne nedvomno hoče Bog.

Neumni otrok: tistega dne, ko bi del svoje duše skril pred voditeljem, bi nehal biti otrok, ker bi izgubil preprostost.

Otrok, vsak dan mu izroči … celo svoje slabosti.

Bodi majhen, zelo majhen. — Tako majhen, kot da imaš le dve, največ tri leta. — Kajti večji otroci so že poredneži, ki skušajo pretentati svoje starše z neverjetnimi lažmi.

V njih je zloba, “fomes” greha, nimajo pa še izkušnje hudega. Ta jim bo dala izvedenost v grehu, da bi pod plaščem resnice skrili laži svojih prevar.

Izgubili so preprostost, preprostost pa je nujno potrebna, da bi bili otroci pred Bogom.

Hrabri otrok, zakriči: Kolikšna je bila ljubezen Terezije Avilske! — Kolikšna je bila gorečnost Frančiška Ksaverija! — Kako občudovanja vreden mož je bil sveti Pavel! — O, Jezus, jaz … te ljubim bolj kot Pavel, Frančišek in Terezija!

V trenutkih obupa, ki jih povzročajo tvoja sebičnost, tvoji padci, tvoja — morda le navidezna — umikanja, se ti pogosto zdi, da si v sebi zlomil nekaj, kar ima veliko vrednost (svoje posvečenje).

Ne skrbi: uporabi v nadnaravnem življenju pametni način, ki se ga za rešitev podobnih težav poslužujejo preprosti otroci.

Včasih se zgodi, da otroci — največkrat zaradi nerodnosti — razbijejo kakšno stvar, ki jo je oče še posebej cenil. Zelo jim je žal, morda celo zajokajo, nato pa svojo žalost potolažijo pri lastniku predmeta, ki so ga s svojo nerodnostjo razbili. In oče pozabi na vrednost polomljenega predmeta — čeprav je velika — in poln nežnosti ne samo oprosti, temveč tolaži in spodbuja otroka. — Nauči se kaj iz tega.

Vztrajati. — Ko otrok potrka na vrata, potrka enkrat ali dvakrat in nato še večkrat … močno in na dolgo, brez sramu. In tistega, ki mu jezno pride odpret, razoroži preprostost majhnega vsiljivca …

— Tako ravnaj tudi ti z Bogom.

Praviš, da ti med zahvalo po obhajilu najprej pridejo na misel prošnje, ki se jih sploh ne moreš znebiti …: Jezus, daj mi to, Jezus, tisto dušo, Jezus, tisto pobudo.

Ne skrbi. Z ničemer se ne sili. Kaj nisi videl, kako dobremu očetu njegov preprosti in neučakani otrok po žepih išče sladkarije, še preden ga sploh poljubi v pozdrav? — Torej …