Seznam točk

Obrni hrbet zlobnežu, ko ti prišepetava na uho: “Zakaj bi si oteževal življenje?”

Odženi te nepotrebne misli, ki ti, če drugega ne, kradejo čas.

Ne izgubljaj svoje moči in časa, ki sta od Boga, z metanjem kamenja na pse, ki ob poti lajajo nate. Prezri jih.

Svojega dela ne odlagaj na jutri.

Ne zapadi v bolezen značaja, katere znaki so neodločnost, lahkotnost v besedah in dejanjih, nepremišljenost … z eno besedo, lahkomiselnost.

In nikar ne pozabi, da bo ta lahkomiselnost, zaradi katere lahko tvoji vsakodnevni načrti postanejo tako prazni (“tako polni izpraznjenosti”), če se ne odzoveš pravočasno — ne jutri, takoj zdaj! —, spremenila tvoje življenje v življenje nekoristne in mrtve lutke.

Izgovori. — Nikoli jih ne bo zmanjkalo, če se želiš izogniti svoji dolžnosti. Koliko osmišljenih nesmislov!

Ne izgubljaj časa s premišljevanjem o njih.

— Zavrzi jih in stori svojo dolžnost.

Ko boš imel red, se bo tvoj čas pomnožil. Zato boš lahko več naredil v božji službi in tako bolj slavil Boga.

Prav ravnaj “zdaj”, pozabi na “včeraj”, ki je že minil, in ne skrbi za “jutri”, za katerega ne veš, če ga boš sploh dočakal.

Izkoristi mi čas. — Ne pozabi na smokvino drevo, ki ga je Jezus preklel. Nekaj je že delalo: poganjalo liste. Kot ti …

— Ne opravičuj se, da imaš zato tehten razlog. — Evangelist pravi, da smokvinemu drevesu ni zadostovalo, da še ni bil čas za smokve, ko jih je hotel Gospod na njem nabrati.

— In za vedno je ostalo nerodovitno.

Tisti, ki se spoznajo na človeške posle, pravijo, da je čas denar. — To se mi zdi malo: za nas, ki skrbimo za dušne posle, je čas slava!

Ne razumem, kako se lahko imenuješ kristjan, ko pa živiš kot nekoristen lenuh. — Pozabljaš na Kristusovo življenje v delu?

Zdi se, si mi rekel, da vsi grehi čakajo na prvi trenutek brezdelja. Brezdelje mora že samo po sebi biti greh!

— Kdor se je predal delu za Kristusa, ne sme imeti prostega enega samega trenutka. Počitek ni v tem, da ne počnemo ničesar: pomeni, da se razvedrimo z dejavnostmi, ki zahtevajo manj truda.