Seznam točk

Želiš si: vedeti … voditi … biti pogumen.

Prav. Dobro. — Toda … naj bo za Kristusa, iz Ljubezni.

Ljubiti Boga in ne spoštovati duhovnika … ni mogoče.

To podrejanje življenjskemu načrtu, urniku — si mi rekel — je tako enolično! In odgovoril sem ti: enolično je, ker manjka ljubezni.

Nasmehnil sem se tvoji … nepotrpežljivi molitvi. —Rekel si mu: “Jezus, nočem se postarati … predolgo bi moral čakati, da bi te videl! Morda takrat moje srce sploh ne bo več tako živo bílo, kot bije zdaj. Ko bom star, se mi zdi prepozno. Zdaj bi bilo najino združenje bolj živo, ker te ljubim z ljubeznijo mladeniča.”

Ljubezen … je res vredna ljubezni!

Ta Kristus, ki ga vidiš, ni Jezus. — V najboljšem primeru je lahko le žalostna podoba, ki so jo sposobne ustvariti tvoje zamegljene oči … — Očisti se. Razjasni svoj pogled s ponižnostjo in pokoro. Potem … ti ne bo manjkalo čistega razsvetljenja ljubezni. In tvoj pogled bo povsem jasen. Podoba, ki jo vidiš, bo zares njegova. To bo On!

Dobro si se vedel … čeprav si tako globoko padel. — Dobro si se vedel, ker si se ponižal, ker si se poboljšal, ker si se napolnil z upanjem in to upanje te je znova privedlo k Ljubezni. — Ne glej me s tem neumnim začudenim izrazom na obrazu: dobro si se vedel! — Vstal si s tal: “Surge,” se je ponovno zaslišal mogočen glas, “et ambula.” Zdaj pa na delo!

Pozabi na svoj strah, da bi Gospoda klical po imenu — Jezus — in mu povedal, da ga ljubiš.

Veš, da obstajajo “evangeljski sveti”. Živeti po njih je rahločutnost ljubezni. — Pravijo, da je to pot redkih. — Včasih mislim, da bi bila lahko pot mnogih.

Naj te ne skrbi, če pravijo, da imaš duha organizacije. Kaj pa hočejo? Krhko orodje, ki razpade, če ga le vzameš v roko?

Ne prosi Jezusa le, naj ti oprosti tvoje grehe: ne ljubi ga le s svojim srcem …

Povrni mu za vse žalitve, ki so mu jih prizadejali, mu jih prizadevajo in mu jih bodo prizadejali … ljubi ga z močjo vseh src ljudi, ki so ga najbolj ljubili.

Bodi drzen: reci mu, da ga bolj noro ljubiš kot Marija Magdalena, bolj kot Velika in Mala Terezija … ter bolj kot Avguštin, Dominik in Frančišek, bolj kot Ignacij in Ksaverij.

Ogenj tvoje ljubezni naj ne bo lažni ogenj.

— Iluzija, privid ognja, ki ne vžge tega, česar se dotakne, in ne daje toplote.

“Timor Domini sanctus.” — Božji strah je svet. — Strah, s katerim sin časti Očeta, ni nikoli suženjski strah, kajti tvoj Bog-Oče ni tiran.

Obžalovanje iz ljubezni. — Kajti On je dober. Tvoj Prijatelj je, ki je zate dal svoje življenje.

— Vse, kar je na tebi dobrega, je Njegovo. — Ker si ga tako razžalil … Ker ti je odpustil … On! … tebi!!

— Jokaj, sin moj, od obžalovanja iz ljubezni.

Če bi katerikoli človek umrl zato, da me reši smrti! …

— Umrl je Bog. Jaz pa ostajam brezbrižen.

Norec! — Videl sem — mislil si, da si sam v škofovski kapeli —, kako si vsak na novo posvečen kelih in pateno poljubil, da bi On našel tvoje poljube, ko se bo prvikrat “spustil” v te evharistične čaše.

Ne pozabi, da je bolečina preizkusni kamen ljubezni.

Čistost srca in dobra volja: z njuno pomočjo in pogledom, usmerjenim v izpolnjevanje tega, kar hoče Bog, se bodo uresničile tvoje sanje o ljubezni in potešila tvoja lakota po dušah.

Sveti angeli varuhi bi z veseljem služili tisti duši, ki jim je rekla: “Sveti angeli, kličem vas kot nevesta v Visoki pesmi, “ut nuntietis ei quia amore langueo” — naznanite mu, da sem bolna od ljubezni.”

Ves si v ranah. — Tako se počutiš. Vse te boli: duša in čutila. In zate je vse skušnjava …

Spet ti pravim: bodi ponižen. Videl boš, da bo to stanje kmalu minilo. In bolečina se bo spremenila v radost, skušnjava v gotovost.

A medtem poživi svojo vero; napolni se z upanjem; neprestano obujaj ljubezen, pa četudi misliš, da le z ustnicami.

Govoriš mi o “junaški” smrti. — Se ti ne zdi, da je veliko bolj “junaško” umreti neopazno v dobri postelji, kot navaden meščan … a od bolezni, ki se imenuje ljubezen?

Naj te nobeno drugo čustvo ne veže na zemljo, razen resnične božanske želje, da bi slavil Kristusa in po Njem in z Njim in v Njem Očeta in Svetega Duha.

Tistemu tam reci, … da potrebujem petdeset ljudi, ki ljubijo Jezusa bolj kot vse drugo.

Včasih čutimo potrebo po majhnih otročarijah. — V božjih očeh so to majhne umetnije. In dokler se ne sprevržejo v rutino, so tako rodovitna dela, kot je vedno rodovitna ljubezen.