Žalostni del

Molite, da ne pridete v skušnjavo. — Peter pa je zaspal. — In ostali apostoli … — Pa še ti si zaspal, otrok in prijatelj …, in tudi jaz sem bil še en zaspanec Peter.

Jezus, sam in žalosten, je trpel in s svojo krvjo močil zemljo.

Kleče na trdih tleh vztraja v molitvi … Joka zaradi tebe … in zaradi mene: nanj pritiska breme človeških grehov …

Pater, si vis, transfer calicem istum a me. — Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene … Toda naj se ne zgodi moja volja, sed tua fiat, ampak tvoja. (Lk 22, 42)

Krepča ga angel iz nebes. — Jezusa prevzema smrtni boj. — Nadaljuje prolixius, s silnejšo molitvijo … — Približa se nam, ki spimo: Vstanite, molite — nam znova reče —, da ne padete v skušnjavo. (Lk 22, 46)

Juda, izdajalec: poljub. — Petrov meč se zasveti v noči. — Jezus reče: Kakor nad razbojnika ste me prišli iskat? (Mr 14, 48)

Strahopetni smo: sledimo mu od daleč, toda budni in v molitvi. — Molitev … Molitev …

Pilat reče: Pri vas je navada, da vam za pasho nekoga izpustim. Koga naj osvobodimo, Baraba — hudodelca, ki je bil skupaj z drugimi zaprt zaradi umora — ali Jezusa? (Mt 27, 17) Ubij tega, izpusti pa Baraba, kriči ljudstvo, nahujskano od starešin. (Lk 23, 18)

Pilat znova spregovori: Kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus? (Mt 27, 22) — Crucifige eum! — Križaj ga! (Mr 15, 14)

Pilat jim tretjič reče: Kakšno zlo je vendar storil? Jaz ne najdem na njem nobenega razloga za smrt. (Lk 23, 22)

Vpitje množice narašča: Križaj ga! Križaj ga! (Mr 15, 14)

Da bi ustregel ljudstvu, Pilat izpusti Baraba in naroči, naj Jezusa prebičajo.

Privezan ob steber. Prekrit z ranami.

Sliši se udarjanje jermenov po njegovem raztrganem mesu, po njegovem mesu brez madeža, ki trpi zaradi tvojega grešnega mesa. — Še več udarcev. Še več besa. In še več … To je višek človeške krutosti.

Nazadnje utrujeni odvežejo Jezusa. — Kristusovo telo podleže bolečini in pade kakor črv, razklan in napol mrtev.

Ti in jaz ne moreva govoriti. — Besede so odveč. — Poglej ga, poglej ga … počasi.

Po vsem tem … ali bo še mogoče, da se bojiš zadoščevanja?

Našemu Kralju se izpolnjuje hrepenenje po trpljenju.

— Mojega Gospoda odpeljejo na dvorišče palače in tam skličejo vso četo. (Mr 15, 16) — Okrutni vojaki slečejo njegovo prečisto telo. — S staro in umazano škrlatno cunjo ogrnejo Jezusa. — Trst, kot žezlo v njegovi desnici …

Trnova krona, zajedena zaradi udarcev, naredi iz njega Kralja zasmehovanja … Ave, Rex iudaeorum! — Pozdravljen, judovski kralj. (Mr 15, 18) Z udarci ga ranijo na glavi. Tolčejo ga po obrazu … in ga pljuvajo.

Okronanega s trnovo krono in ogrnjenega z raztrganim škrlatnim plaščem privedejo pred judovsko ljudstvo: Ecce homo! — Glejte, človek. Judovski duhovniki in njihovi služabniki pa znova zakričijo: Križaj ga, križaj ga! (Jn 19, 5-6)

— Ali ga nisva ti in jaz ponovno kronala s trnjem in ga udarjala po obrazu in vanj pljuvala?

Nikoli več, Jezus, nikoli več … Trden in določen sklep pa zaključi teh deset zdravamarij.

S križem na svojih ramenih stopa proti Kalvariji, kraju, ki se po hebrejsko imenuje Golgota. (Jn 19, 17) — Nekega Simona, ki je bil doma iz Cirene in je prihajal s polja, zaustavijo ter mu naložijo križ, da bi ga nesel za Jezusom. (Lk 23, 26)

Izpolnila se je Izaijeva beseda: Cum sceleratis reputatus est, med hudodelce je bil prištet; kajti zraven so vodili še dva, ki sta bila razbojnika, da bi ju skupaj z njim usmrtili. (Lk 23, 32)

Če hoče kdo iti za menoj … Otrok in prijatelj, žalostna sva, ko doživljava trpljenje našega Gospoda Jezusa. — Poglej, s kakšno ljubeznijo objema križ. — Uči se od njega. — Jezus nosi križ za tebe, ti ga nosi za Jezusa.

Vendar ne vleci križa za seboj … Nosi ga pokončno, kajti tvoj križ, če ga boš tako nosil, ne bo katerikoli križ: to bo … sveti Križ. Ne sprijazni se s križem. Sprijaznjenje ni velikodušna beseda. Ljubi križ. Ko ga boš zares ljubil, bo tvoj križ … križ brez križa.

In zagotovo boš, kakor On, na poti srečal Marijo.

Jezus Nazarečan, judovski Kralj, ima pripravljen zmagoslavni prestol. Ti in jaz ne vidiva, da bi se zvijal, ko ga pribijajo: ko trpi, kolikor je mogoče trpeti, razprostre svoje roke v držo večnega Duhovnika.

Vojaki vzamejo sveta oblačila in jih razdelijo na štiri dele. — Da ne bi trgali suknje, žrebajo, da bi videli, čigava bo. — Tako se še enkrat izpolni Pismo, ki pravi: Razdelili so si moja oblačila in za mojo suknjo so žrebali. (Jn 19, 24)

Že je povzdignjen … — Ob svojem Sinu, pod križem, sveta Marija … in Marija, Klopajeva žena, in Marija Magdalena … In Janez, učenec, ki ga je On ljubil. Ecce mater tua! — Glej, tvoja mati! Daje nam svojo mater za našo mater.

Pred tem so mu ponudili vino, pomešano z žolčem, a ko ga je okusil, ni hotel piti. (Mt 27, 34)

Sedaj čuti žejo … po ljubezni, po dušah …

Consummatum est. — Vse je izpolnjeno. (Jn 19, 30)

Neumni otrok, glej: vse to …, vse je pretrpel zate … in zame. — Ne jokaš?