Našemu Kralju se izpolnjuje hrepenenje po trpljenju.

— Mojega Gospoda odpeljejo na dvorišče palače in tam skličejo vso četo. (Mr 15, 16) — Okrutni vojaki slečejo njegovo prečisto telo. — S staro in umazano škrlatno cunjo ogrnejo Jezusa. — Trst, kot žezlo v njegovi desnici ...

Trnova krona, zajedena zaradi udarcev, naredi iz njega Kralja zasmehovanja ... Ave, Rex iudaeorum! — Pozdravljen, judovski kralj. (Mr 15, 18) Z udarci ga ranijo na glavi. Tolčejo ga po obrazu ... in ga pljuvajo.

Okronanega s trnovo krono in ogrnjenega z raztrganim škrlatnim plaščem privedejo pred judovsko ljudstvo: Ecce homo! — Glejte, človek. Judovski duhovniki in njihovi služabniki pa znova zakričijo: Križaj ga, križaj ga! (Jn 19, 5-6)

— Ali ga nisva ti in jaz ponovno kronala s trnjem in ga udarjala po obrazu in vanj pljuvala?

Nikoli več, Jezus, nikoli več ... Trden in določen sklep pa zaključi teh deset zdravamarij.