Jezik

Dar jezikov, sposobnost posredovati božjo znanost: nepogrešljivo sredstvo vsakogar, ki naj bi bil apostol. — Zato vsak dan prosim Boga, našega Gospoda, naj ga podeli vsakemu izmed svojih otrok.

Nauči se reči “ne”, brez da bi po nepotrebnem ranil, brez da bi se zatekal k ostremu zavračanju, ki raztrga ljubezen.

— Spominjaj se, da si vedno pred Bogom!

Ti je nadležno, ker na isti način vztrajam pri istih bistvenih stvareh? Ker se ne oziram na modne tokove? — Glej, pred stoletji je bila ravna črta definirana na isti način, ker je najjasnejši in najkrajši. Drugačna definicija bi se izkazala za bolj nerazumljivo in zapleteno.

Navadi se govoriti prisrčno o vsem in o vseh, še posebej o tistih, ki delajo v službi Bogu.

In kadar to ni mogoče, molči! Tudi nagle ali nepremišljene pripombe lahko mejijo na opravljanje ali obrekovanje.

Mladenič, ki se je malo prej v večji meri izročil Bogu, je dejal: “Zdaj moram govoriti manj, obiskovati bolne in spati na tleh.”

— Uporabi to v svojem življenju.

O Kristusovih duhovnikih lahko govorimo samo, če jih hvalimo!

— Iz vsega srca si želim, da bi moji bratje in jaz to zelo upoštevali pri svojem vsakodnevnem vedenju.

Laž ima veliko plati: molčečnost, spletkarjenje, opravljanje … — Vedno pa je orožje strahopetcev.

Ni prav, če se prepuščaš vtisu prvega ali zadnjega pogovora!

Poslušaj spoštljivo, z zanimanjem; verjemi ljudem …, vendar svojo sodbo prečisti v božji navzočnosti.

Opravljajo. Nato pa sami poskrbijo, da ti nekdo takoj pride povedat, češ da “se govori” … — Podlost? — Brez dvoma. Vendar ne izgubljaj miru, saj ti njihov jezik ne bo mogel povzročiti nikakršne škode, če delaš pošteno … — Pomisli: kako so neumni, kako brezobzirni, kakšno pomanjkanje lojalnosti do njihovih bratov … in še posebno do Boga.

Ti pa se ne prepuščaj opravljanju zaradi narobe razumljene pravice do ugovora. Če moraš govoriti, se posluži bratskega opomina, kot svetuje evangelij.

Naj te ne skrbi to nasprotovanje, to govoričenje. Res je, da delamo v božji službi, toda smo ljudje … In razumljivo je, da med hojo dvigamo prah na poti.

To, kar te nadleguje, kar te rani …, izkoristi za svoje očiščenje in, če je potrebno, za poboljšanje.

Opravljati, pravijo, je zelo človeško. — Odgovoril sem: Mi moramo živeti po božje.

Zlobna ali površna beseda enega samega človeka lahko oblikuje mnenje in celo povzroči, da pride slabo govorjenje o nekom v modo … Nato se to opravljanje dvigne iz nižin, doseže višave in se morda celo zgosti v črne oblake.

— Toda kadar je žrtev božji človek, se oblaki razpršijo v rodoviten dež, pa naj se zgodi karkoli; in Gospod povzdigne tisto, v čemer so ga hoteli ponižati ali očrniti.

Nisi hotel verjeti, vendar si moral popustiti pred očitnimi dejstvi v lastno breme: trditve, ki si jih izrekel preprosto in z zdravim katoliškim čutom, so sovražniki vere zlobno izkrivili.

Res je, “biti moramo preprosti kot golobje … in previdni kakor kače.” Ne govôri ob nepravem času ali na neprimernem kraju.

Ker ne znaš — ali nočeš — posnemati plemenitega vedenja tistega človeka, te tvoja skrivna zavist spodbuja, da ga osmešiš.

Opravljivost je hči zavisti, zavist pa je pribežališče nerodovitnih.

Kadar torej ni sadov, preveri svoj zorni kot: če delaš in te ne moti, da tudi drugi delajo in dosegajo sadove, je ta nerodovitnost zgolj navidezna; boš že požel pridelek, ko pride čas.

Za nekatere ljudi se zdi, da se imajo za brezposelne, kadar ne povzročajo škode ali ne mrtvičijo drugih.

Včasih pomislim, da so opravljivci kakor majhni obsedenci … — Kajti hudič se zmeraj vsiljuje s svojim zlobnim duhom, ki kritizira Boga ali tiste, ki Bogu sledijo.

“Bedastoče!” pripomniš zaničevalno.

— Jih poznaš? Ne? — Čemu potem govoriš to, česar ne veš?

Odgovôri tistemu opravljivcu: O tem bom povedal prizadeti osebi oziroma se z njo pogovoril.

Sodobni pisec je zapisal: “Govoričenje je vedno nečloveško; razkriva skromno osebno veljavo; je znak nevzgojenosti; kaže na pomanjkanje tenkočutnosti; je nevredno kristjana.”

Vedno se izogibaj pritoževanju, kritiki, opravljanju … Za vsako ceno se izogibaj vsemu, kar lahko vnese neslogo med brate.

Ti, ki si postavljen na zelo visok položaj, bi bil nepreviden, če bi tišino poslušalcev razlagal kot soglasje. Pomisli na to, da jim ne pustiš izpostaviti njihovih predlogov in da se počutiš užaljenega, če ti jih pridejo povedat. — Moraš se popraviti.

Takšno mora biti tvoje ravnanje v primeru obrekovanja. Najprej odpuščati: vsem, od prvega trenutka dalje in iz srca. — Nato ljubiti: naj ti ne uide niti en prekršek zoper dobroto; vedno odgovôri z ljubeznijo!

— Toda če napadajo tvojo Mater, Cerkev, jo pogumno brani; umirjeno, a neomajno in z neokrnjeno močjo prepreči, da bi omadeževali ali ovirali pot, po kateri morajo iti duše, ki hočejo odpuščati in odgovarjati z ljubeznijo, kadar trpijo osebne krivice.

Najmanjša vas — je dejal nekdo, utrujen od opravljanja — bi morala biti kakor glavno mesto.

— Ubožec ni vedel, da ni razlike.

— Ti pa se zaradi ljubezni do Boga in do bližnjega ne ujemi v takó neotesano … in takó nekrščansko napako. — O prvih Kristusovih učencih so govorili: Poglejte, kako se ljubijo! Je mogoče isto reči o tebi, o meni, v vsakem trenutku?

Kritike zoper apostolske dejavnosti so ponavadi dveh vrst: eni predstavljajo delo kot nadvse zapleteno strukturo …, drugi ga grajajo kot nekaj lahkega in udobnega.

V bistvu je ta “objektivnost” omejena na ozko obzorje z dobro mero klepetavega postopaštva. — Brez razburjanja jih vprašaj: Kaj pa vi delate?

Do zahtev svoje vere morda ne moreš pričakovati simpatije, moraš pa terjati spoštovanje.

Isti ljudje, ki so ti slabo govorili o Bogu lojalnem prijatelju, bodo obrekovali tebe, ko se boš odločil za poboljšanje.

Določene pripombe lahko ranijo samo tiste, ki se čutijo prizadete. Zato sprejemamo kritike kot očiščevanje in so nam v spodbudo, da poživimo korak, ko — z razumom in s srcem — hodimo za Gospodom.

Presveta Trojica je okronala našo Mater.

— Bog Oče, Bog Sin, Bog Sveti Duh bo od nas zahteval odgovor za vsako prazno besedo. Še en razlog več, da prosimo sveto Marijo, naj nas nauči vedno govoriti v Gospodovi navzočnosti.

Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
To poglavje v drugem jeziku