Josemaría Escrivá Obras
891

Če te kdaj vznemirja misel na našo sestro smrt, ker vidiš svojo majhnost, se opogumi in pomisli: Kakšno bo to nebo, ki nas čaka, ko se bo vsa lepota in veličina, vsa neskončna sreča in ljubezen Boga izlila v ubogo glineno posodo človeškega bitja ter jo večno nasičevala z vedno novo blaženostjo?

Nazaj Izpis poglavja Naprej